Pripravljamo ozimnico z babi Tončko

Kdo drug kot babice so prave mojstrice ozimnice? V nadaljevanju babi Tončka z vami deli nasvete in trike, kako pripraviti okusno ter varno shranjeno ozimnico in še svojih 5 najljubših receptov.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Izkoristite sezonsko izobilje zelenjave, sadja in zelišč ter pripravite najljubše shranke za tiste dni, ko bo vaš vrt sameval.

Načini shranjevanja: Ozimnico lahko pripravite na več načinov - pridelke lahko vlagate, zamrzujete, kisate, sušite, vakuumirate … Možnosti so neskončne - prilagodite jih sestavinam in seveda vašim željam.

Sterilizacija kozarcev: Kozarce in pokrovčke je potrebno pred polnjenjem temeljito oprati in sterilizirati. Kako? Tako enostavno!
Kozarce postavite za 10-15 minut v pečico, ogreto na 100 °C. Pokrovčke pa v kuhinjsko posodo, prelijete z vodo in zavrete za nekaj minutk. TA-DA!
Stare kozarce lahko ponovno uporabite, pokrovčke pa vsako leto menjajte!

Toplo polnjenje: Ko pripravljate vročo ozimnico, jo vedno tudi polnite v vroče kozarce. Tak postopek pomaga ustvariti vakuum pod pokrovčkom, to pa podaljša obstojnost.

Pravilno shranjevanje: Pripravljene shranke hranite na hladnem in suhem mestu, idealna temperatura je 10 - 15 °C. Vsake toliko preverite, če so shranki še vedno v redu - sprememba barve, tesnenje pokrovčkov … Ob pravilnem shranjevanju lahko v ozimnici uživate celo leto, v nekaterih shrankih tudi več let. Daljši rok uporabe imajo na primer čaji in shranki, ki vsebujejo naravne konzervanse kot so sladkor, sol, kis ali olje.

Lično zapakirano: Vsak kozarček skrbno označite, da imate svojo ozimnico pod nadzorom in pojeste starejše shranke naprej. Kozarčke lahko tudi lično opremite - z vrvico pritrdite košček blaga okoli pokrovčka ali pa na nalepke napišete simpatično sporočilce.

Ne pozabite, da so domači shranki najlepša pozornost, ki jo lahko podarite.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.