Pravilna priprava grede

Z zelenjavno gredo lahko postanete samooskrbni. Da pa gredo pravilno pripravite za gojenje zelenjave, je potrebnega nekaj dela. V tem članku boste izvedeli, na kaj je treba paziti pri pripravi zelenjavne grede.

Z zelenjavno gredo lahko postanete samooskrbni. Da pa gredo pravilno pripravite za gojenje zelenjave, je potrebnega nekaj dela. V tem članku boste izvedeli, na kaj je treba paziti pri pripravi zelenjavne grede.

Greda potrebuje čim bolj sončno lego na vrtu, saj večina zelenjave potrebuje veliko svetlobe. Izogibajte se torej senčnim legam in načrtujte gredo izven morebitnih senc grmičevja in drevja. Tudi če bi želeli posaditi trajnice, in ne samo zelenjave, prav tako potrebujete sončno lego. Trajnice potrebujejo tudi svežo do zmerno vlažno zemljo.

Ob soncu je važna tudi zaščita pred vetrom, da lahko rastline pozneje dobro uspevajo. V idealnem primeru lahko zrak kroži, da se listje zelenjave po dežju hitreje posuši. Izogibajte se premočnemu vetru ali brezvetrju, saj to rastlinam dolgoročno škoduje in lahko med drugim vzpodbuja glivična obolenja in škodljivce.

Če pa imate vrt vseeno na bolj vetrovni legi, je okoli grede priporočljiva nizka živa meja, recimo pušpan, ki malce zaščitijo korenine rastlin.

Pri načrtovanju grede bodite tudi pozorni, da je v bližini priključek za vodo, saj si boste tako olajšali zalivanje. Bližina kompostnika ali komposta je tudi smiselna, saj vam lahko poenostavi poznejše gnojenje.

Namig: zelenjavna greda naj ne bo predaleč od kuhinje, da lahko med kuhanjem hitro naberete nekaj svežih zelišč.

Za zelenjavno gredo so najustreznejša mehka tla, bogata s humusom in hranili. Nima pa vsak vrt optimalne predispozicije za gredo. Tla se denimo med seboj razlikujejo tudi po regijah. 

Obstaja kar nekaj načinov kako izboljšati zemljo na svojem vrtu in jo pripraviti za zelenjavo gredo. Lahka, peščena tla lahko na primer obogatite s kameno moko. Srednje težka ilovnata tla lahko zrahljate s peskom. Najzahtevnejša so težka, glinena tla. Takšna tla pripravite najbolje že jeseni pred prvim mrazom, tako da jih globoko prekopljete. Nato jih obogatite s kompostom z veliko hranili. Da rastline dobijo dovolj hranil, ne pozabite redno gnojiti grede. Gredo je potrebno gnojiti od konca marca do konca avgusta.

Tudi sicer je priporočljivo, začeti s pripravo tal jeseni, ko z dreves odpade listje, da je greda spomladi že pripravljena. Kako torej pripraviti gredo:

1. V prvem koraku z grabljami odstranite listje in obstoječo travo. Tla nato z vilami prekopljite od 20 do 30 cm globoko. Morebiten trdovraten, globoko ukoreninjen plevel kar takoj odstranite. Nato tla obogatite s kompostom z veliko hranili in površino zgladite.
2. V drugem koraku pride na vrsto primerna razdelitev gredic. Čim bolj ravno napnite vrvico med dvema količkoma tam, kjer bodo pozneje gredice zelenjave. Potem povlecite z motiko vrste vzdolž vrvice. Kasneje boste v vrste posadili semena.

Zelenjavni vrt lahko oblikujete v vrstah ali v krogu. Pri oblikovanju se poskušajte držati postavitve, ki vam bo kasneje omogočala čim preprostejše delo. Preverjena rešitev so pravokotne grede širine 1,20 m. če ima vaša parcela naklon, namestite gredo na klančino. Tako lahko deževnica odteka in se ne nabira na koncu grede.

Poti načrtujte tako, da se križajo v pravih kotih. Glavna pot naj bo tako široka, da lahko po njej enostavno vozite samokolnico. Računajte na širino od 60 do 80 cm. Stranske poti so lahko nekoliko ožje, 30 cm. Za oblogo uporabite čim naravnejšo zastirko, lubje ali pohodne plošče iz lesa, betona ali naravnega kamna.

Velikost ali količina gred je odvisna od količine zelenjave, ki jo nameravate posaditi. Držite se sledečega pravila: 30 do 40 m² je dovoljšna količina zelenjave za eno osebo. Če vzamete širino 1,20 m in dolžino 5 m na gredo, je šest takih gred dovolj za polno oskrbo z zelenjavo.

Zamejevanje grede je smiselno iz več razlogov. Robovi med drugim ohranjajo dragoceno zemljo v gredi, ščitijo jo tudi pred škodljivci in odganjajo plevel. Pri materialu za robove lahko izbirate med kamenjem iz betona ali naravnega kamna, ograjami ali nizkim grmičevjem.

Da bi rastline v gredi pravilno rasle in uspevale, jih je potrebno zalivati. To lahko najbolje storite z vrtno cevjo ali zalivalko. Vedno prilagodite količino vode za rastline, tako da bodo dobile dovolj vode, a se ne bodo utopile. Tudi če nimate veliko časa ali ste na dopustu, bodo rastline še vedno potrebovale vodo. Pri tem je dobro uporabiti kapljično cev z zalivalnim računalnikom. Kako takšen sistem vzpostaviti na vašem vrtu, si preberite spodaj:

1. Najprej privijačite namakalni računalnik na vodovodni priključek, da lahko uravnava dotok vode, nato pa na računalnik priključite vrtno cev. Napeljite cev vse do gredice, preostanek pa odrežite.
2. Nato napeljite cev do gredice. To storite tako, da cev položite pod rob grede in jo vstavite v gredo. Na drugi konec cevi, ki je v gredi, privijte priključek za cev s klik sistemom.
3. Namakalno cev priključite na priključek za cev in jo položite okoli rastlin. Cev lahko pritrdite s kavlji za zemljo. Cev zaradi svoje porozne površine sprošča majhne kapljice vode v gredo. Če želite cev položiti pod zemljo, jo zakopljite v zemljo, vendar je to primerno le za gredice, ki jih morate le redko prekopavati.
4. Če želite namakati več gredic, naredite premostitveni most za gredice. To storite tako, da vzamete še eno vrtno cev, jo skrajšate na želeno dolžino in jo ponovno položite pod rob grede. Potem jo povežite z namakalno cevjo. Cev lahko zunaj grede pokrijete na primer z zastirko iz lubja, da se ne spotikate ob njo. 
5. Za tem na namakalnem računalniku nastavite želeni čas trajanja in količino vode in odprite vodo. Tlak vode mora biti nizek, saj so namakalne cevi občutljive.

Namig: Pozimi lahko namakalno cev preprosto pustite v gredi, saj se sama odcedi.

Ob klasičnih vrstnih gredah obstaja še več tipov gred, ki jih lahko uporabite za sajenje zelenjave. Izdelate lahko tudi gomilasto gredo.

Take grede imajo dve veliki prednosti. Pri delu se vam ni potrebno tako sklanjati kot pri ravni gredi, prav tako pa je gomilasta greda vedno dobro prezračena. Korenine rastlin tukaj ne stojijo v vodi, če bi kdaj dlje časa deževalo. Voda sicer tudi hitreje odteka in pri taki gredi morate rastline pogosteje zalivati.

Najnižja plast gomilaste grede je iz grmičevja, nato sledi obrnjena ruša, listje in plast komposta ali hlevskega gnoja. Za preprosto gredo je priporočljiva površina 1,5 x 5 m. Gomilaste grede pa imajo tudi slabost. V gomilastih gredah se radi zaredijo voluharji.

Velika prednost visoke grede je višina, ki jo določite sami. Večina visokih gred je visokih od 70 do 90 cm. Na začetku je z visoko gredo kar nekaj dela, je pa zato kasneje potrebno manj nege.

Tako kot gomilasta greda tudi visoko gredo gradi več plasti. Visoke grede so lahko lesene, kovinske, kamnite,...

Na notranji strani namestite čepasto folijo. Ta ščiti les pred vlago zemlje. Na spodnji del namestite žičnato mrežo proti voluharjem.

Visoko gredo napolnite podobno kot gomilasto gredo. Čez čas bo potrebno dodati kompost, saj se plasti posedejo.

Namig: V našem priročniku Nameščanje visoke grede boste našli vse kar morate pripravi visoke grede.

Plevel je nezaželena konkurenca vašim rastlinam in zavira njihovo rast. Pomaga vam lahko debela plast zastirke iz komposta ali slame. Ima pa ta eno slabost. V njej se odlično počutijo polži. Gornji plasti zato redno rahljajte z vlečno motiko. Tako boste plevelu odvzeli oprijem in škodljivcem zagrenili življenje.

Ko ste pobrali pridelke, grede pozimi ne pustite odprte. Tako bi omogočili prostor za plevel. Nalivi bi prav tako lahko odplaknili dragocena hranila in morda celo samo zemljo.

Čas po spravilu je tudi idealen za zeleno gnojenje. Z njim zrahljate zemljo, črpate hranila iz zraka in poskrbite za humus, v jeseni zeleno maso pokosite  in pustite do pomladi.