Nameščanje visoke grede – vse o visokih gredah

Visoke grede imajo kar nekaj prednosti. Ker lepo izgledajo, so lep dodatek k vrtu, balkonu ali terasi. Omogočijo bistveno hitrejšo pridelavo in daljši čas obiranja zaradi segrevanja zemlje v gredi. Tako si lahko obetate kar nekaj več pridelka. Pri vrtnarjenju delate na višini približno 80 cm, kar je primerljivo z stanjem za mizo. S tem boste prizanesli vašemu križu. Tudi na uporabo gnojil lahko v glavnem pozabite. Z gnitjem organskih sestavin, kot so veje ali kompost, na posameznih plasteh nastaja dragocen, hranilen humus.

Namig: če želite visoko gredo gnojiti le naravno, lahko uporabite biološko zemljo za kompost ali zemljo iz kompostnika.

Pravi čas za namestitev visoke grede je v jeseni ali začetku leta. V teh časih je na voljo veliko vrtnih odpadkov, kot so recimo ostanki žive meje, listje, vejevje in kompost. Pri gradnji grede boste potrebovali lopato, samokolnico, vile in delovne rokavice. Poleg naštetega orodja, potrebnega za obdelavo tal, boste potrebovali še: žično mrežo, čepasto folijo, zemljo za rastline, morebitne izkopane dele trate in gradbeni material. 

Odvisno od grede in njene lege je treba najprej pripraviti podlago. Nato sledi postavljanje grede. Spodaj na okvir pritrdite žično mrežo in notranjost skrbno prevlecite s folijo. Folija in mreža ščitita okvir pred lesno gnilobo in rastline pred glodavci in ostalimi škodljivci. Naposled zapolnite gredo z različnimi plastmi zemlje, komposta, ostankov grmovja in drevja ter ostalih vrtnih odpadkov. V tako pripravljeno gredo po želji posadite zelenjavo, zelišča ali okrasne rastline.

Najprej postavite ogrodje za visoko gredo. Za to lahko uporabite les, zidake, palisade, gabione ali kovino. Vsak material ima svoje prednosti in slabosti.

Les ima preprosto obdelavo in je priljubljen zaradi naravnega videza. Pri leseni visoki gredi pazite, da brez impregnacije in redne nege hitro strohni. Glede stabilnosti in dolgoživosti je leseni okvir sigurno slabši v primerjavi s kamnito visoko gredo ali visoko gredo iz gabionov.

Najbolje je, da zgradite betonski temelj. Pri kamniti visoki gredi, seveda odvisno od kakovosti tal, je lahko dovolj tudi že temelj iz zgoščenega gramoza in peska. Dobro pripravljena kamnita visoka greda je robustna in ne potrebuje zahtevne nege. Podobno dolgotrajna je tudi kovinska visoka greda.

Imejte v mislih, da bo kovinska visoka greda, zaradi narave materiala, imela učinek rastlinjaka. Tako lahko pridelke posebej dolgo obirate. Visoke grede iz umetne mase so tudi zelo priljubljene, saj imajo potrebujejo le preprosto nego in so enostavne za postavitev. Visoke grede iz umetne mase so na voljo v različnih barvah in izvedbah.

Visoke grede imajo povprečno višino 80 cm, a so na voljo tudi nižje grede višine 30 cm za krompir ali 50 cm za vrtnice. Jagode posadite čim višje, najbolje na 100 cm.

Na splošno je višja višina bolj prijazna hrbtenici. Lahko stojite pokončno kot ob mizi in vrtnarite, ne da bi se morali prepogibati. Za večje udobje pri delu naj visoka greda ne bo širša oz. globlja od 130 cm. Dolžina je seveda poljubna. Prav tako lahko postavite več visokih gred eno ob drugo.

Namig: raje postavite več manjših gred eno ob drugo, kot pa da imate eno veliko gredo. To ima svoje prednosti tudi pri pridelavi različnih rastlin z različnimi potrebami.

Visoke grede so navadno napolnjene z več plastmi. Te plasti vzpodbujajo optimalen razkroj v notranjosti in posledično poskrbijo za dobro oskrbo rastlin s hranili. Količina in višina plasti sta odvisni predvsem od tega, ali pridelujete zelenjavo ali okrasne rastline. Okrasnim rastlinam zadošča, da vsebino razdelite na eno tretjino proda z dve tretjini zemlje za rastline, pri gredah z zelenjavo pa bo potrebnih več plasti (štiri do pet plasti).

V visoko gredo v prvih dveh letih zasadite le rastline, ki imajo visoko porabo hranilnih snovi kot so zelje, por, bučke in paradižnike. Rastline iz zemlje črpajo različna hranila, nekaj hranil pa tudi sprostijo nazaj v substrat.

Med zelenjavo lahko posadite zelišča, saj njihove intenzivne vonjave odlično odganjajo škodljivce. V naslednjih letih pa lahko posadite tudi rastline z nižjo porabo hranilnih snovi, kot so špinača in solata.

Okrasni vrt je pogosto lažje obdelovati kot zelenjavni vrt. Tudi pri cvetlicah razlikujemo med rastline z višjo in nižjo porabo hranilnih snovi. Geranije, krizanteme, sončnice in tulipane lahko posadite takoj prvo leto. Azaleje, begonije, mačehe, primule in petunije pa šele v poznejših letih.

Pri namestitvi visoke grede boste potrebovali različne organske materiale. Najprimernejši so vrtni odpadki. Ti vsebujejo veliko hranil, ki vzpodbujajo rast rastlin. Ker listje in grmičevje večinoma odpada spomladi in jeseni, je smiselno v tem času tudi začeti s postavljanjem visoke grede.

Načeloma so temperature v visoki gredi vedno višje kot v običajno gredi – in sicer do 5 °C. Zato lahko vrtnarite še vse do jeseni. Zaradi dobre klime tudi sadje in zelenjava hitreje zorita. Tako imate po pobiranju pridelka oz. žetvi že kmalu spet prostor za setev naslednjih rastlin.

Zaradi visoke temperature se lahko zemlja v visoki gredi hitro posuši. Zato rastline redno in bogato zalivajte – sploh ob toplih poletnih dneh.

Namig: da preprečite izsušitev, lahko gredo tudi prekrijete s kopreno, travno zastirko ali listi kolerabe ali rabarbare.

Količina gnojila je odvisna od starosti polnila. V prvem letu je na razpolago še dovolj hranil. Sčasoma, ko proces gnitja napreduje, pa se plasti posedejo. Pred setvijo spomladi za zapolnitev grede predlagamo uporabo sveže kompostne zemlje. 

Če visoko gredo pozimi prekrijete s streho iz akrilnega stekla, bodo rastline bistveno bolje zaščitene pred hladnimi temperaturami, padavinami in mrazom kot če bi jih pokrili le s kopreno ali listjem. Prekopavanje grede ni potrebno, saj bi plasti tako samo zmešali.

V povprečju potrebuje visoka greda v roku 5 do 6 let temeljno obnovo. Če imate leseno visoko gredo, takrat preverite, ali je material še stabilen in jo po potrebi obnovite. Če opazite gnilobo, bo potrebno zgradite novo visoko gredo. Polnilo čez čas v vsakem primeru zamenjajte, da boste imeli še naprej dobro letino. Substrata ne vržite stran, saj ga lahko uporabite kot humus za izboljšanje tal v talnih zelenjavnih gredah.