Nezahtevne sobne rastline – značilnosti

S sobnimi rastlinami s preprosto nego privarčujete čas in delo. Ta priročnik vam bo predstavil različne vrste robustnih in dolgoživih rastlin s preprosto nego.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Poznamo celo vrsto sobnih rastlin, ki shajajo dobro tudi z malo vode ali svetlobe. To so rastline iz bolj pustih in suhih območij, denimo kaktusi, in so zelo robustne. Zaradi svoje strukture lahko preživijo daljša sušna obdobja. Načeloma so rastline z debelim deblom ali mesnatimi listi navadno manj občutljive, saj v njih shranijo veliko vode.

Za te vrste ne potrebujete nujno vrtnarske žilice. Čiščenja, obrezovanja ali presajanja se vam bo treba bolj poredko lotiti. Vseeno pa je treba upoštevati nekaj stvari. V tem priročniku najdete rastline, ki bodo lepo izgledale tudi z malo nege.

Vrvnica /taščin jezik (Sansevieria) je priljubljena pisarniška in sobna rastlina. Sodi k puščavskim rastlinam in se obnaša podobno kot kakteje. To pomeni, da potrebuje le malo vode in preživi tudi daljša sušna obdobja. Pozimi je dovolj celo zalivanje enkrat mesečno.

Njeni listi dosežejo dolžino od približno 10 do 100 cm. Zaradi hitre rasti priporočamo za te robustne in močne rastline velik lonec.

Brez težav lahko stoji tudi v bližini grelnih teles. Rada ima tople in svetle prostore. Jo pa raje držite stran od neposredne sončne svetlobe.

Vrvnica / taščin jezik ni le lepa in preprosta za nego, temveč prispeva k tudi k boljši kakovosti zraka, saj filtrira strupene snovi. Zato je predvsem primerna za spalnico.

Čopasta zelenčica (Chlorophytum comosum) izvira iz Afrike in sodi v družino špargljev. Tudi ona izboljšuje klimo prostora in celo filtrira kemikalije iz zraka.

Čopasta zelenčica najbolje uspeva na svetlih legah brez neposredne sončne svetlobe. Raste pa tudi v senci. Glede sobne temperature nima posebnih zahtev, dobro se počuti med 5 °C in 30 °C .

Kar se tiče oskrbe z vodo so čopaste zelenčice malce zahtevnejše kot recimo vrvnice. Ker njihove korenine shranjujejo vodo, lahko preživijo daljša sušna obdobja, a vseeno rastejo bolje ob rednem zalivanju. Zato poskrbite, da bo njihova zemlja vedno vlažna. Čopaste zelenčice imajo najraje substrat z veliko hranili in humusa.

Zmajevka (Dracaena) izvira s Kanarskih otokov in lahko v naravi zraste do 18 m. V stanovanjih, če jo redno presadimo, doseže višino do 2,50 m. Če postane zmajevka prevelika ali ima preveč rjavih listov, jo je treba obrezati.

Dobro shaja z malo svetlobe in ne prenese neposrednega sonca. Zmajevka potrebuje le zmerno količino vode, zato jo zalivajte varčno. Med rastjo od marca do avgusta ji na dva tedna dodajte nekaj tekočega gnojila.

Opomba: saponini v listih zmajevke so za domače živali strupene.

Slonovi nogi (Beaucarnea recurvata) pravimo tudi bokarneja, olesenelo deblo te rastline spominja na steklenico in izvira iz Mehike. Vajena je suš in zato shaja že z malo vode. Najbolje uspeva na svetlih legah.

Ime je dobila zaradi grbastega, debelega stebla, ki spominja na slonovo nogo. V njem lahko shrani veliko vode. Na koncu debla so dolgi, navzdol zaviti listi.

Namig: če se listi slonove noge dotikajo ob steno ali pohištvo, se konice pogosto obarvajo rjavo. V idealnem primeru je najbolje, da rastlino postavimo na mesto z dovolj prostora, da lahko listi prosto visijo.

Monstera (Monstera) je plezalka, ki izvira iz Srednje in Južne Amerike. Zaradi robustnosti in dolgoživosti je monstera priljubljena sobna rastlina.

V naravi se ta rastlina vzpenja po gromozanskih drevesih, zato jo v stanovanju raje postavite ob oporo. Ker lahko zraste zelo visoko, je potrebno veliko prostora. Najboljše so polsenčne do senčne lege brez neposredne sončne svetlobe.

Glede vode je monstera zelo skromna. Dovolj je, če jo zalivate vsakih nekaj tednov – a poleti pogosteje kot pozimi. Odvisno od rasti jo vsakih nekaj let presadite v večji lonec. Da dobro uspeva, ji lahko po potrebi dodate še nekaj tekočega gnojila. Redno tudi očistite prah z listov.

Juka ali drevo življenja (Yucca elephantipes) prav tako izvira iz Mehike. Oznaka »palma« je malce moteča, saj juka ne sodi k palmam, temveč v družino agavovk.

A podobno kot pri palmah lahko juka zraste zelo visoko – steblo doseže s svojimi sabljastimi listi višino do 5 m.

Juka /drevo življenja najbolje uspeva na svetlih do polsenčnih legah. Pri negi se izogibajte kopičenju odvečne vode. Juko zato zalivajte le enkrat tedensko. Med rastjo od aprila do avgusta jo še dodatno vsaka dva tedna pognojite.

Postavite jo lahko tudi na teraso ali balkon. Odvisno od tega, ali imate prezimno vrsto ali ne, prenaša juka temperature do –20 °C. Ne prezimne vrste pa pri 10 °C že raje pomaknite noter.

Tolstolistnica (Crassula ovata) sodi v družino tolstičevk in izvira iz Južne Afrike. Zato raste najbolje na svetlem in toplem. Od konca maja jo lahko postavite tudi ven. Vseeno jo raje zaščitite pred dežjem in neposredno sončno svetlobo.

Ni važno, ali je na balkonu ali v stanovanju, tolstolistnice ne izpostavljajte prepihu. Zalivajte jo poredko. Važno je, da se izogibate kopičenju odvečne vode.

Zamija (Zamioculcas), ki je visoka nekje en meter, potrebuje malo nege. Pri njej se najbolj izogibajte, kopičenju odvečne vode. Sicer je zelo skromna in robustna in preživi brez nege tudi po nekaj dni.

Ta zelena rastlina shaja dobro z malo svetlobe in jo lahko postavite tudi v senco. Zamija pa vendarle ne izpostavljajte temperaturam pod 16 °C.

Če se posamezni poganjki izsušijo, jih lahko odstranite. Pazljivo jih odrežite s čistimi škarjami ali nožem.

Božični kaktus (Schlumbergera) je kaktus iz brazilskih obalnih gozdov. Zaradi svoje preproste nege je tudi zelo dobra sobna rastlina.

Približno 40 cm velika rastlina ima ploske, dolge poganjke, ki visijo ob njenih straneh. Na vrhu so pisani cvetovi, ki cvetijo v različnih barvah, recimo v rdečih ali belih odtenkih.

Za optimalno rast so primerne polsenčne do senčne lege brez neposredne sončne svetlobe. Če postavite božični kaktus na balkon ali teraso, naj temperatura ne pade pod 15 °C. Rastlino sicer prestavite nazaj noter.

V primerjavi z veliko drugimi kaktusi raste božični kaktus relativno hitro. Presejevanje vsaki dve leti še dodatno vzpodbudi rast. Dober substrat je prepustna in mineralno bogata zemlja.

Pri zalivanju bodite pozorni, da se zemlja posuši, preden jo spet zalijete. Kopičenje vode božičnemu kaktusu škodi. Ker izvira iz okolja z veliko vlage, ga redno škropite z mehko vodo.

Eševerije se obnašajo podobno kot kaktusi. Sodijo med tolstičevke in izvirajo iz Mehike. A za njihovim imenom se ne skriva zgolj ena rastlina, temveč cela vrsta, torej se posamezne vrste med seboj razlikujejo po obliki, velikosti, izgledu in barvi.

Listi sočnic / sukulent so načeloma vedno debelejši. Rozeta listov eševerije ima premer od 7 do 15 cm. Njihovi debeli listi odlično shranjujejo vodo, da lahko preživijo daljša sušna obdobja.

Najbolje uspevajo na svetlih do polsenčnih legah. Posadite jih v substrat za kaktuse ali v dobro prepustno zemljo z veliko minerali. Zaradi dobrega shranjevanja vode potrebujejo te sobne rastline komaj kaj zalivanja, pozimi pa še manj. Zalivajte le substrat, da na listih ne nastaja plesen.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.