Preprosto gojenje zelenjave

Gojenje zelenjave je lahko preprosto

Sveža, zdrava, hrustljava in zagotovljeno brez kemije. Zelenjava z domačega vrta je nepremagljiva, kar zadeva okus in svežino. Poleg tega so številne koristne rastline videti še vse kaj drugega kot le koristno in so prava popestritev vrta.

Odvisno od velikosti vrta lahko posadite le nekaj paradižnikov ali jagod za sladkanje ali pa se več ali manj oskrbujete sami. Seveda velja, da je treba zelenjavo pred spravilom pridelka najprej posejati in posaditi.

 

Pomembno: zelenjavni vrt sodi med vrtove, ki potrebujejo najintenzivnejšo nego – oskrbovati jih je treba od pomladi do jeseni. Bolj redno skrbite za svojo zelenjavo, manjši je obseg nege.

Tako bo gojenje zelenjave na vašem vrtu zagotovo uspešno!

    • Setev na okenski polici

      Setev na okenski polici

      Da boste lahko ob koncu aprila začel vrtnariti, je priporočljivo, da sadike vrtnin vzgojite v koritu na okenski polici, v zimski gredi ali rastlinjaku. S tem dobite sadike z napredkom rasti v primerjavi s sadikami, ki so posejane neposredno v gredo.

      Praktično: Za setev so primerna korita iz umetnih mas, manjši leseni zaboji ali pladnji za podtaknjence. Uporabite posebno prst za vzgojo podtaknjencev, ki omogoča posebej dobro kalitev rastlin.

      Pomembno: Sadike vzgajajte na čim svetlejšem in ne pretoplem mestu.
      S tem se rastline ne razvadijo in pozneje bolje rastejo v gredi.

    • Setev neposredno v gredo

      Setev neposredno v gredo

      Od sredine/konca maja lahko vrtnine posejete tudi neposredno v gredo, saj so se tla pod vplivom sončnih žarkov že dovolj ogrela.

      Praktično: Vedno zraven posejte še eno nadomestno rastlino. Če želite imeti v gredi na vsakem mestu dve rastlini, posejte po tri semena. Po nekaj tednih nato preprosto odstranite najšibkejšo rastlino.

      Pomembno: Nekatere vrtnine, kot na primer brokoli, brstični ohrovt in še zlasti cvetlični ohrovt, niso primerne za presaditev iz lončka v gredo in se nato hitro zavežejo, kar pomeni, da začnejo predčasno cveteti. Te vrtnine raje posejte neposredno v gredo.

    • Sajenje sadik

      Sajenje sadik

      Od sredine/konca aprila lahko sadike, ki ste jih vzgojili na okenski polici ali v rastlinjaku, in seveda tudi kupljene sadike posadite v gredo. Sadike posadite na primerni razdalji (navedeno na etiketi). Prst okoli korenin na rahlo pritisnite. Zalijte in delo je končano.

      Pomembno: Solatne sadike ne smete posaditi pregloboko, saj sicer zgnijejo. Njihovi listi morajo plapolati v vetru. Paradižnik in kumare lahko posadite globlje kot v lončku, saj na steblu nato zrastejo dodatne korenine.

    • Mešane kulture

      Mešane kulture

      Številne vrtnine in zelišča vplivajo eden na drugega, če so v gredi posajene skupaj. Tako vonj določenih vrtnin prežene škodljivce drugih, izločki korenin pa lahko medsebojno vzpodbujajo rast. Mešane kulture dovoljujejo več rastlin na gredo, saj je prostor bolje izkoriščen. Izkoristek na kvadratni meter je s tem večji.

      Dobre kombinacije:
      Čebula in korenje
      Zelje ali koruza in fižol
      Buče in koruza ter fižol

      Slabe kombinacije:
      Grah in česen
      Paradižnik ali kumare in redkev
      Nizek fižol in čebula
      Zelje in čebula


      Rastlina Dobri sosedje Slabi sosedje
      Nizek fižol Šetraj, jagode, kumare, zelena, rdeča pesa, kapusnice, glavnata solata, berivka, paradižnik Grah, koromač, česen, por, čebula
      Endivija Koromač, kapusnice, por, fižol  
      Grah

      Koper, koromač, kumare, kapusnice, koruza, korenje, koleraba, glavnata solata, redkvica, bučke

      Fižol, krompir, česen, por, paradižnik, čebula
      Jagode

      Boraga, grmičast fižol, česen, glavnata solata, por, redkvica, drobnjak, špinača, čebula

      Kapusnice
      Koromač

      Endivija, grah, motovilec, kumare, glavnata solata, berivka, žajbelj

      Fižol, paradižnik
      Kumare Fižol, koper, grah, koromač, zelje, glavnata solata, kumina, por, koruza, rdeča pesa, zelena, čebula Paradižnik, redkev
      Krompir Bob, kapusnice, koleraba, kumina, koruza, žametnica, špinača Buče, paradižnik, zelena, sončnice
      Česen

      Jagode, kumare, maline, korenje, paradižnik, rdeča pesa

      Grah, zelje, fižol
      Kapusnice Fižol, koper, endivija, grah, krompir, glavnata solata, por, zelena, špinača, paradižnik Jagode, česen, gorčica, čebula
      Koleraba Fižol, grah, krompir, glavnata solata, paradižnik, redkvica, rdeča pesa, zelena, špinača, por  
      Glavnata solata

      Fižol, koper, grah, jagode, kumare, zelje, por, korenje, paradižnik, čebula

      Peteršilj, zelena
      Por Jagode, zelje, glavnata solata, korenje, zelena, paradižnik

      Fižol, grah, rdeča pesa

      Korenje

      Koper, grah, česen, por, redkvica, redkev, paradižnik, čebula, drobnjak

       
      Redkvica/redkev Fižol, grah, zelje, glavnata solata, korenje Kumare
      Zelena

      Špinača, nizek fižol, kumare, zelje, koleraba, por, paradižnik

      Krompir, glavnata solata, koruza

      Paradižnik Nizek fižol, česen, zelje, koleraba Grah, koromač, krompir
      Bučke Glavnata solata, por, korenje, peteršilj, redkev, redkvica, rdeča pesa, zelena, špinača, fižol, čebula  
      Zwiebeln Šetraj, jagode, koper, glavnata solata, korenje, rdeča pesa Fižol, grah, zelje
    • Biološka preventiva

      Biološka preventiva

      Žametnica v zelenjavni gredi? Žametnica ali tagetes skozi korenine izloča v tla snovi, ki preženejo nematode (gliste). Le-te lahko obžrejo korenine vrtnin in jih poškodujejo. Žametnica lahko omeji ali celo zatre pojav teh škodljivcev.

      Praktično: Žametnico posadite med ogrožene vrtnine, kot je na primer zelena, ali pa to privlačno rumeno oranžno cvetlico kot subkulturo posejte na celotni gredi.

    • Zatiranje polžev

      Zatiranje polžev

      Polže lahko obvladate z ogrado proti njim. Pomembno je, da je nameščena dovolj globoko v tla in da nima prehodnih odprtin.
      Če uporabite pelete proti polžem, morajo ti vsebovati učinkovine na osnovi trivalentnega železa. Ta sredstva za zatiranje polžev v nasprotju s preparati na osnovi metaldehida niso strupena za ježe in druge živali.

      Pomembno: Zelenjavni vrt brez polžev ne obstaja. Namesto da porabite veliko energije za njihovo zatiranje, je preprosteje, če na vrt z ureditvijo zavetij in raznovrstno zasaditvijo privabite njihove naravne sovražnike, kot so ptiči, ježi, krešiči in druge živali.

    • Zatiranje čebulnih muh

      Zatiranje čebulnih muh

      Korenje, zeleno, čebulo in zelje pogosto napadejo čebulne muhe. Ličinke obžrejo korenine in mlada stebla. Gosta mreža za zaščito vrtnin ščiti rastline pred muhami in drugimi škodljivci iz zraka.

      Pomembno: Mrežo morate okoli rastlin namestiti tesno pri tleh, da muhe ne morejo priti do njih.

    • Spravilo pridelka

      Spravilo pridelka

      Kdaj so vrtnine dovolj zrele za spravilo? Pri vrtninah s plodovi to prepoznate po barvi in velikosti, ki je tipična za posamezno vrsto. Včasih je treba tudi preprosto poskusiti. Pri številnih vrtninah je večja težava, če jih poberete prepozno, saj je pridelek takrat že olesenel, vlaknat ali omleden. Zato vrtnine raje poberite nekoliko prej.

      Pomembno: Zlasti v sušnem vremenu in dolgotrajnem deževju je primernejše zgodnje spravilo kot pa čakanje.

    • Shranjevanje pridelka

      Shranjevanje pridelka

      Skoraj vse vrtnine lahko nekaj dni ohranite sveže v hladilniku. Vrtnine z nežnimi listi, kot so solata, špinača in blitva, je najbolje porabiti čim prej, saj se pri shranjevanju razgradijo dragoceni vitamini.
      Kapusnice, endivijo in zimski radič lahko hranite dalj časa na hladnem pri 3–5 °C. Gomoljnice, kot je korenje ali rdeča pesa, ostanejo v zabojih z vlažnim peskom sveže tudi več mesecev.

      Pomembno: Vrtnine s plodovi, kot so paradižnik, bučke in kumare, ne prenašajo mraza. Če jih hranite v hladilniku, hitro izgubijo okus. Vrtnin nikoli ne hranite skupaj s sadjem. Zlasti jabolka sproščajo zorilni plin (etilen), ki povzroča venenje vrtnin.