Vse o okrasnem grmičevju

Tukaj boste izvedeli, s kakšnim okrasnim grmičevjem boste svoj vrt najbolj polepšali, kako izbrati pravo lego za različne vrste in kako je treba grmičevje negovati.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Okrasno grmičevje so olesenele rastline z grmičastim rastjem. Za razliko od dreves imajo po navadi več poganjkov in ne enega stebla. Z višino od šestih do osmih metrov je okrasno grmičevje po naravi nižje od drevja.

Za domači vrt je ogromno okrasnega grmičevja za vsako lego in uporabo. Tukaj boste izvedeli vse o najpomembnejših značilnostih priljubljenih vrst, da boste izbrali najprimernejšo.

Da se lahko vaše okrasno grmičevje na vrtu idealno razvije in da vas bo dolgo osrečevalo, je vredno poznati in upoštevati nekaj osnov o različnih vrstah.

Tako je recimo lega tista, ki določa vrsto grma in ne obratno. Senčno grmičevje kot rododendron se na močnem soncu praktično zažge. Ljubitelji sonca kot je budleja pa zakrknejo v senci. Rastlina se bo počutila dobro, rasla in cvetela le, če je na pravi legi. Če je lega več kot šest ur izpostavljena soncu – tudi v opoldanskih urah –, je idealna za sončne rastline. Če je soncu izpostavljena od tri do pet ur dnevno, gre za polsenčno lego. Če sonce nanjo sije manj kot tri ure na dan, je lega senčna.

Pri okrasnem grmičevju je pomembna tudi kakovost tal. Za suha, vlažna in mokra tla je na voljo široka izbira okrasnega grmičevja.

Okrasno grmičevje niso samo lepa posamezna popestritev vrta. Ker številne rastline dobro prenašajo obrezovanje, so idealne tudi za živo mejo.

Večina okrasnega grmičevja ne potrebuje veliko nege. Pri prosto rastočem grmičevju vsakih nekaj let odstranite starejše veje, da se grm pomladi.

Pri rezu pazite na čas cvetenja. Spomladi cvetoče rastline nastavijo cvetne brste že leto prej. Če te rastline torej obrežete pozno jeseni ali spomladi, ne bodo cvetele. Zato spomladi cvetoče grmičevje kot je forzicija, obrežite takoj po cvetenju.

Poleti ali jeseni cvetoče okrasno grmičevje kot je budleja lahko obrežete spomladi, nekje do aprila. Nato bodo vzklili novi poganjki, ki še bodo isto leto cveteli.

• Ko enkrat zrastejo, zalijte grmičevje le ob daljših sušah.
• Za gnojenje je dovolj plast mulča iz komposta in roženih ostružkov.
• Zimzeleno grmičevje zalijte pozimi, ko ni mraza, če so tla suha.

Okrasno grmičevje skupaj z ostalimi olesenelimi rastlinami kot drevjem tvorijo ogrodje vrta. Različne vrste imajo privlačne cvetove, lepo listje, veliko pa jih tudi ima sijoče jesenske barve ter privlačne plodove. Rastline tudi pozimi kot samostoječe ali kot del žive meje izstopajo zaradi svoje rasti ali pa posebnih barvnih odtenkov in vzorcev. Okrasno grmičevje kot je japonska brogovita se da odlično kombinirati s trajnicami, vrtnicami, travo in ostalimi vrtnimi rastlinami.

Okrasno grmičevje je tako priljubljeno zaradi prelepih cvetov in dolgega obdobja cvetenja. Rastline obstajajo v vseh barvah in oblikah. Prve vrste, denimo dišeča brogovita, začnejo cveteti že januarja. Ostale vrste ali rastline za živo mejo kot so hortenzije cvetijo do konca septembra, tako da lahko z raznoliko izbiro vrst vse leto uživate v cvetočem grmičevju na vrtu.

• Ameriški dren
• Krvavordeče grozdičje
• Medvejka
• Španski bezeg
• Nagnoj
• Hortenzija
• Ognjeni trn
• Brogovita
• Budleja
• Okrasna kutina

Žive meje in grmičevje ne naredijo vtisa le s cvetovi, temveč tudi s plodovi. Niso le za okras, privabijo tudi veliko ptic, ki so hvaležne za dodaten vir hrane. Ptice si prav tako postrežejo s številnimi nezaželenimi škodljivci na vašem vrtu. Poleg bodike s svojimi rdečimi plodovi poznamo tudi okrasno grmičevje z rumenimi, oranžnimi, belimi, modrimi, črnimi in rožnatimi plodovi.

Opozorilo: Niso vse jagode, ki jih jedo ptice, užitne za ljudi. Otrokom dobro razložite, katere jagode in plodovi na vrtu so užitni in da naj nepoznanih sadežev ne jedo.

• Češmin
• Panešplja (Cotoneaster)
• Ognjeni trn
• Bezeg
• Kalina
• Mahonija
• Rakitovec
• Brogovita
• Bisernik (Snežna jagoda)
• Bodika

Nimajo vsi grmi vse leto zelenega listja. Preden okrasno grmičevje jeseni odvrže liste, se nekateri grmi jesensko obarvajo od rumene pa vse do oranžne, rdeče in vijolične. Rastline v iztekajočem letu tako še zadnjič poskrbijo za barvni pridih na gredi. Intenzivnost barv je odvisna od vremena. Na hladno, suho jesen se listje močneje obarva in ostane pogosto dlje na grmu kot v toplem in vlažnem letu.

Nasvet za intenzivne barve: Od julija grmičevja ne gnojite več, da lahko poganjki dozorijo. Le dozoreli listi se intenzivno obarvajo, preden odpadejo.

• Češmin
• Octovec
• Pahljačasti javor
• Maklen ali poljski javor
• Hrušica
• Dren
• Bezeg
• Ruj
• Evropska trdoleska
• Trdoleska
• Nepozebnik

Nekatere vrste grmičevja vzcvetijo že pozno pozimi. Rastline v zimski vrt prinesejo barvo in pogosto tudi prijetne vonjave, ko od decembra razprostirajo svoje – pogosto še s snegom prekrite – cvetove.

Pri zimsko cvetočih rastlinah je pomembno, da grmovnic ne obrežete pozno poleti ali jeseni. Cvetni popki zrastejo na lanskih poganjkih in bi jih pri obrezovanju odstranili. Grm sicer ne zakrkne, cvetel pa tudi ne bo.

Ne odvržejo vsi grmi jeseni listov. Nekatere vrste jih ohranijo po več let in so tudi pozimi zeleni. Zimzeleno grmičevje pozimi pogosto trpi za zimsko sušo. Voda iz njih izhlapeva, iz zmrznjenih tal pa ne morejo črpati vlage iz zemlje. Te rastline zalivajte, ko ni mraza. Pri dolgih obdobjih mraza brez snega pomaga koprena, ki zmanjša izhlapevanje.

• Julijanin češmin
• Pušpan
• Navadna kalina
• Zimzelena brogovita
• Fotinija
• Kamelija
• Lovorikovec
• Oljčica
• Skimija
• Bodika