Sajenje zelišč – v gredi, loncu ali koritu

Imeti pri roki sveža zelišča je lahko zelo koristno. A odvisno od kraja sajenja je treba upoštevati različne zahteve posamezne rastline. Ta priročnik vam bo razkril, kako zelišča najbolje zasaditi na vrtu, v loncu ali balkonskem koritu.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Zelišča so vsestransko uporabna, tako za začimbe, čaj ali pa za izdelavo domače kozmetike, zato se jih splača posaditi na domačem vrtu ali balkonu.

Pri sajenju grede, balkonskega korita ali lonca ste lahko kreativni in sadite po lastnem okusu. A bodite pozorni, ker nekatere rastline med seboj ne shajajo najbolje, saj tekmujejo za hranilne snovi ali pa se pri tvorjenja korenin preveč razrastejo. Melisa in kopriva naj ne bosta sosedi, tudi ne peteršilj in boraga, koriander in gorčica, koper in majaron ter krebuljica in poprova meta. Bazilike pa po drugi strani ne posadite same.

Namig: Pri oblikovanju grede lahko, da se izognete tekmovalnosti med rastlinami, načrtujete več sklopov – rastline pa na ta način ne bodo trpele. Mejo na vrtu lahko zastavite v obliki pohodne poti, in tako si hkrati še olajšate dostop do grede. Dober material za pot je prod, lubje pa tudi tlakovci ali pohodne plošče.

Pri urejanju zeliščne grede ima pomembno vlogo izbira lokacije. Najprimernejša lega zeliščne grede je sončna in suha. Zelišča v najboljšem primeru posadite blizu stene hiše, saj ta v hladnejših mesecih shranjuje toploto in jo oddaja zeliščem. Zelišča imajo raje peščena tla. Če je zemlja bolj ilovnata, jo pred sajenjem premešajte s peskom. Če je preveč peščena, jo lahko nadgradite s kompostom.

Pri gredi se lahko odločite, ali boste posadili že odrasle rastline ali boste vzredili sadike na okenski polici in jih nato v gredo postavili med aprilom in majem. Če kupujete že odrasle rastline, pazite, da bodo kakovostne. Naj imajo kompaktno rast, posoda pa naj bo dobro prepletena s koreninami.

Če želite v gredi več zelišč, jih pred končno posaditvijo v gredo najprej razvrstite. Vzemite pri tem rastline že iz lonca in pazite, da ima vsaka rastlina dovolj prostora. Za vsako rastlino izkopljite dovolj globoko luknjo za koreninsko grudo. Vanjo vstavite rastlino in jo napolnite z izkopano zemljo. Na koncu jo še trdno potlačite. Zelišča zalijte takoj po posaditvi in zalivajte jih tudi v naslednjih dneh, da se zemlja poveže s koreninami in da rastline hitreje zrastejo.

Vzgoja lastnih kuhinjskih zelišč ni težka, če upoštevate nekaj preprostih pravil. Najpomembnejše je, da razlikujete med svetlimi in temnimi kalčki. Za kaljenje so še posebej primerne mini setvene posode za na okensko polico. Za vzgojo zelišč izberite posebno zemljo za setev.

Setvene posode rahlo napolnite z zemljo. Pustite nekaj prostora in nežno potlačite zemljo. Nato s prstom naredite utore za semena temnih kalčkov, kot sta peteršilj in drobnjak, ki jih posejemo 1 cm do 2 cm narazen in nato rahlo prekrijemo s substratom.

Za svetle kalčke, kot so bazilika, koper in šetraj, pa semena položite na zemljo in jih rahlo potlačite v zemljo. Rastline za rast potrebujejo konstantno temperaturo okoli 20°C in veliko sonca. Za zalivanje je najbolje uporabiti razpršilno steklenico.

V topli gredi lahko zelišča zrastejo že marca in uspevajo zaščitene pred mrazom in hladnimi temperaturami. Zaradi hitre vzreje rastlin jih lahko tudi dlje obirate. Tople grede so na voljo že pripravljene, lahko pa jo postavite tudi sami. Važno je, da je v celoti zaščitena pred vetrom, da ima streho pod kotom in da se jo da odpreti.

Toplo gredo postavite na sončno lego, zaščiteno pred vetrom. Zelišča potrebujejo toploto spomladanskega sonca in veliko svetlobe. Prav tako potisnite stene grede nekoliko v tla, da se izognete prepihu in škode zaradi mraza. Streha tople grede naj se spušča proti južni strani, da dobijo zelišča čim več sonca.

Namig: pri sajenju pazite, da imajo rastline dovolj prostora in da niso pretesno skupaj. Sicer si hodijo korenine med rastjo navzkriž. Semena pokrijte z nekaj zemlje in jih rahlo potlačite. Sprva jih zalivajte zmerno, da poganjkov ne preplavite in da ne pride do gnilobe.

Tudi spomladi še lahko pride do mraza in zelo mrzlih noči. V teh primerih toplo gredo obvezno pokrijte, da zaščitite semena pred mrazom. Lahko uporabite podlage iz ločja ali vrtne koprene. Enako kot mrzli dnevi lahko spomladi nastopijo tudi zelo topli dnevi. Toplo gredo primerno zračite in senčite, da vaša zelišča do letine ne uničijo.

Posebej očarljiva različica zeliščnega vrta je zeliščna spirala. Ni samo lepa, temveč tudi poskrbi za dovoljšno oskrbo zelišč s soncem, vodo in hranili.

Spirala, ograjena greda, ki se v sredini dviga, je primerna za suho in sončno lego. Poznejšo obliko označite na tleh, položite plast gramoza za odtekanje, zgradite suhi zid in spiralo napolnite z zemljo in peskom. Zgornji del spirale naj ima največ peska – tako bodo imeli različni deli spirale idealne pogoje za različna zelišča.

Ko je spirala končana, zalijte najprej zemljo brez rastlin, da se lahko ustali. Nato posadite v zgornjem delu sredozemska zelišča kot so sivka, žajbelj, timijan in majaron. Meliso, gorčico in podobna zelišča, ki imajo raje vlažnejše okolje z več hranili, posadite na sredinski del. Na konec spirale pa postavite na primer poprovo meto, drobnjak in koper.

Enako praktična kot kuhinjska zelišča so lahko tudi zdravilna zelišča. Posadite lahko na primer plahtico, ognjič, kamilice, sivko, šentjanževko, meliso, timijan, rožmarin, žajbelj, česen in kapucinke.

Tudi zdravilna zelišča imajo rada suhe lege. Pri sajenju grede z zdravilnimi zelišči pazite, da ima ta čim več sonca in da se na njej ne kopiči voda. Klasične grede so praviloma kvadratne, a izbira oblike je poljubna. Veliko semen zdravilnih zelišč, na primer ognjič, kapucinke in kamilice, lahko sadite direktno v gredo od aprila dalje. Upoštevajte naveden razmak med zelišči in nato semena dodobra zalijte.

Namig: v ozadju se dobro počutijo plahtica, ognjič in kamilice. Sredina je primerna za rožmarin, sivko, šentjanževko in meliso, v ospredje pa lahko posadite timijan, kapucinke in žajbelj.

Za vzrejo kuhinjskih in zdravilnih zelišč ni nujno potreben vrt. Ker ne potrebujejo veliko prostora za rast, lahko veliko zelišč posadite tudi v loncu ali koritu na balkonu.

Za balkon so posebej primerni sredozemski klasiki kot rožmarin, timijan ali bazilika ter domača peteršilj in drobnjak. Možnost so tudi dišeča zelišča kot sivka ali meta. Se pa tudi ostala zelišča dobro počutijo že z malo prostora.

Odločite se po okusu, toda pazite na primerno lego za zelišča – sredozemska zelišča obožujejo sonce in jim gre najbolje na južnem balkonu, peteršilj, meta in drobnjak pa so primernejši za vzhodno ali zahodno stran.

Po nakupu zelišč jih prestavite iz plastičnih v večje lonce. Samo tako imajo korenine dovolj prostora za rast. Izberite lonce s premerom 15 do 20 cm ali balkonsko korito standardne velikosti.

Pri materialu loncev lahko ponovno poljubno izbirate. Plastični lonci so lahki, a tesni in neprepustni, težji glineni lonci ali lonci iz terakote pa imajo boljši pretok zraka in vode. Prav tako so pretežno odporni proti zmrzali. Posebej veliko zelišč lahko postavite na doma zgrajenem stojalu za rastline, kjer lahko lonce razvrstite enega nad ali ob drugega.

Ko ste se odločili za posodo, namestite plast za odtekanje, da ne bodo korenine vaših zelišč vedno v vodi. Ta plast je lahko denimo iz proda ali ekspandirane gline in naj bo približno 3 cm debela. Posodo nato najprej napolnite do nekje ene tretjine z zemljo in nanjo postavite rastlino. Posodo potem do konca napolnite z zemljo, tako da koreninska gruda čvrsto sedi.

Namig: pri izbiri zemlje pazite, da potrebujejo sredozemska zelišča bolj prepustno zemljo z manj hranili, v kateri voda hitro odteka. V substrat še primešajte nekaj peska in proda. Zelišča kot so drobnjak, gorčica in melisa pa imajo recimo raje vlažno zemljo z veliko hranili. Rastline dodobra zalijte, da se bodo čim prej navadile na novi dom.

Po enakem principu kot na balkonu lahko sadite zelišča tudi v loncih na terasi. Tudi tukaj izberite posodo z dobrim odtekanjem odvečne vode, da se ta ne kopiči.

Jeseni in pozimi lahko neobčutljiva zelišča kot čemaž, šetraj, koper, kamilice, koriander, majaron, peteršilj, žajbelj, timijan in meliso po jesenskem obrezovanju pustite zunaj na vrtu. Občutljiva zelišča kot baziliko, gorčico, lovor, origano, poprovo meto, rožmarin, pisan žajbelj in drobnjak pa prestavite čez zimo na kraj brez mraza – denimo na okensko polico.