Sajenje zelenjave

Sajenje zelenjave na vrtu ali balkonu je lahko zabavno, poleg tega pa pridelki tudi obogatijo vašo prehrano. Ta priročnik vam bo predstavil najpomembnejše korake pri gojenju zelenjave v rastlinjakih in na okenskih policah. Prav tako boste izvedeli, katere vrste so še posebej primerne za začetnike in kako se zelenjavo sadi na prostem.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Nekatere vrste zelenjave ne kalijo v gredi. Bodo pa na primerno velikem vrtu ali balkonu sicer dobro rastle. Če želite recimo pridelovati paradižnik, ga je najbolje vzrediti v rastlinjaku, ali na okenski polici v hiši ali stanovanju. Mladike uspevajo posebej dobro na svetlih in toplih legah v lončkih s posebno zemljo za vzgojo rastlin. Sorte se med seboj razlikujejo po rasti in pogojih za uspešno gojenje. Da bo vaša greda sezonsko raznolika, vam priporočamo, da si pred sajenjem ustvarite načrt in posadite različne sorte. Koristne informacije najdete na vrečkah semen in setvenih koledarjih – pa tudi v tem priročniku.

Prava zelenjava za začetnike so redkvice. Redkvice hitro rastejo, so nezahtevne glede zemlje in potrebujejo zelo malo hranilnih snovi. Prve plodove lahko poberete že po štirih do osmih tednih. Če želite saditi redkvice, ste časovno precej fleksibilni – od marca naprej posadite semena približno 1 cm globoko v zemljo. Pri tem ohranjajte 5-cm razmak. Redkvice uspevajo na soncu in v polsenci. Pazite, da jih redno zalivate – rade so na vlažnem.

Za začetnike so prav tako primerne solata, bučke in fižol. Solato posadite med marcem in poletjem kar zunaj na vrtu, lahko pa jo vzgajate tudi v notranjih prostorih. Semena le rahlo pokrijte z zemljo. Pri tem ohranjajte 25-cm razmak. Za dobro rast potrebuje solata nekaj vetra. Prve plodove lahko poberete po desetih tednih.

Bučke rastejo bolje, če jih od marca najprej gojite v stanovanju, po ledenih možeh maja pa jih posadite v toplo zemljo na soncu ali polsenci na vrtu ali balkonu. Prve plodove bučk lahko oberete približno po dveh mesecih in pol. Tudi začetniki se bodo lahko razveselili velikega števila sadov. Užitni so tudi cvetovi bučk.

Fižol se sadi približno 2 do 3 cm globoko med majem in julijem. Fižol vedno posadite v skupinicah po tri do šest fižolčkov. Nato v razmaku 40 cm posadite novo gnezdece fižolčkov. Obstaja več sort fižola, zelo hitro raste in njegova pridelava je preprosta. Je relativno nezahtevna rastlina, rada pa ima zrahljano, apnenčasto zemljo in sončne do polsenčne lege. Fižol se pobira vse leto do mraza. Za začetnike so primerne tudi blitva, čebula, česen, krompir, špinača, grah in paradižnik.

Nekatere vrste zelenjave kot so paprika, paradižnik, kumare in buče izvirajo iz Srednje in Južne Amerike. V gredi ne bodo vzklile, saj so vajene toplejšega podnebja. Zato je njihova semena najbolje vzgojiti v toplem in varnem okolju rastlinjaka ali na okenski polici. Vzgoja te zelenjave v notranjih prostorih pomaga semenom, da se razvijejo v krepke rastline, ki jih nato lahko posadite v gredo ali prostoren lonec.

Domače zelenjavne rastline pa se v lokalnem podnebju dobro znajdejo in rastejo tudi, če jih takoj posadite v gredo. Včasih zna sicer taka vzgoja trajati dlje – in izkoristek je manjši.

Pri vseh vrstah zelenjave je za celoten poznejši razvoj rastline pomemben čas sajenja in s tem povezan začetek vzgoje. Prva kandidata za vzgojo v letu sta paprika in paradižnik, ki ju lahko posadite že na začetku februarja v majhnih lončkih. Marca se sadi kapusnice kot so brokoli, cvetača, koleraba ter rdeče in belo zelje in glavnata solata.

Aprila sledi vzgoja brstičnega ohrovta in bazilike ter kopra, preden nastopi maja čas za endivijo in ohrovt, junija pa še kitajsko zelje. V setvenem koledarju najdete pomembne termine za vzgojo zelenjave v vrtu.

Ko napoči čas za vzgojo zelenjave, položite semena rastlin v vlažno zemljo in jih vanjo rahlo potisnete. Zemlja za vzgojo ima manj soli in omogoča semenom najboljše okolje za rast.

Poznamo tudi tablete iz kokosove zemlje brez šote, ki ob stiku z vodo nabreknejo in rastlinam zagotovijo hranilne snovi.

Po vstavljanju semen vse skupaj prekrijete z zemljo. Količina zemlje naj ustreza velikosti semen. Poseben primer so semena, ki za klitje potrebujejo svetlobo kot recimo bazilika. Take rastline se razvijejo le, če so na zemlji izpostavljene svetlobi. Tukaj najbolje uporabite ploske setvene posode ali setvene lončke.

Dober prostor za vzgojo zelenjave je ogrevan rastlinjak s trajno optimalnimi svetlobnimi in temperaturnimi razmerami. Za domačo uporabo na okenski polici obstajajo tudi mini rastlinjaki. Setvene posode lahko prekrijete tudi s prosojno folijo ali plastičnim pokrovom. Obvezno pa pokrov nekajkrat preluknjajte, da imajo semena dostop do svežega zraka.

Za kaljenje je vlaga posebej pomembna, saj se seme ne sme izsušiti. Redno preverjajte zemljo in po potrebi dodajte vodo. Po sajenju postavite lončke na čim svetlejše mesto.

Namig: zelo velika semena kot denimo semena fižola prej čez noč namakajte v topli vodi. Tako bodo hitreje vzklila.

Sadik zelenjave ne morete kar takoj prestaviti na vrt. V tednih po sajenju v rastlinjaku ali na okenski polici pazite, da je zemlja vedno vlažna in da so posode na čim svetlejšem in čim toplejšem mestu. Optimalna temperatura je med 22 in 25 °C. Informacije o optimalni temperaturi najdete  na embalaži posameznih semen.

Čez nekaj časa bodo iz zemlje pokukali prvi poganjki. Te mlade rastline so še zelo občutljive, zato se jih ne dotikajte. Pri posodah pa zdaj pazite, da se v zemlji ne nabira voda, saj ta škodi mladim koreninam. To pomeni, da morate primerno zalivati. Zemljo pazljivo potipajte, da ocenite, ali je suha ali še dovolj vlažna.

Ko poganjki pokukajo iz zemlje, znižajte temperaturo okolice na približno 18 °C. V pretoplem in pretemnem okolju bodo sadike šibke in suhe.

Čim so posamezne rastline že nekaj centimetrov visoke, jih je treba pikirati oziroma razsaditi. Rastline pri tem pazljivo odstranite iz zemlje in ločite korenine posameznih rastlin. Pri tem uporabite žličko, lesen količek ali posebno paličico za pikiranje. Če pogosto sadite zelenjavo, je priporočljiva uporaba profesionalnega pripomočka, saj omogoča bolj natančno delo.

Rastline namestite v svoje lončke, da imajo dovolj prostora za rast. Ta vmesni korak je pomemben, da imajo rastlinice dovolj prostora za razvoj v zaščitenem okolju. Rastlin še ne postavite ven v zelenjavni vrt, saj na prostem še ne bi dolgo preživele. Če sadite različne vrste zelenjave, začnite zdaj z načrtovanjem grede.

Pri sajenju rastline ene ob drugi bodite pozorni, da se rastline med seboj ujemajo. Nekatere tekmujejo za hranilne snovi, druge pa si lahko celo škodujejo. V tabeli lahko najdete informacije o sortah, ki se med sabo dobro razumejo in sortah, ki jih na vrtu raje ločite.

Glavnata solata in zelje recimo uspevata izvrstno v isti gredi, saj ne tekmujeta za hranilne snovi. Peteršilj in solata uspevata bolje ločeno. Najbolje je, da si nasprotujoče si rastline posadite v ločene grede ali jih ločite tako, da vmes posadite nevtralno vrsto zelenjave. S spretnim načrtovanjem in razdelitvijo lahko prostor na vrtu optimalno izkoristite.

Ko ste zelenjavo uspešno vzredili, presadite rastline v zelenjavni vrt. Pomembno je, da je vrt zaščiten pred pozebo. Mlade rastline počasi privajajte na zunanje temperature. Pri tem postavite lonce čez dan na svetlo, a senčno lego. Ta postopek ponavljajte nekaj dni, da rastline razvijejo odpornost.

Zatem lahko zelenjavo prestavite v vrt. Pri sajenju uporabite zemljo, ki ustreza potrebam vaših rastlin. Z rednim in primernim gnojenjem boste rastlinam zagotovili dovod hranilnih snovi. Zelenjavo pred požrešnimi roparji najbolje zaščitite z mrežo proti pticam in pregrado proti polžem.

Ko ste enkrat zelenjavo pravilno vzgojili, negovali, pikirali, utrdili in presadili na vrt ter s tem opravili vse potrebne korake, se lahko veselite bogatega pridelka. Zgodaj posajene vrste bodo obrodile že poleti, poznejše pa si vzamejo čas do jeseni ali zime.