Priprava posodovk na začetek sezone

Oleander, citrusi in jasmin se bodo kmalu spet sončili na terasi ali balkonu. Zgodaj spomladi vzemite lončnice počasi iz njihovih zimskih prostorov, da bodo pravočasno vzcvetele. Tukaj vam dajemo nekaj nasvetov, kako lončnice pripraviti na sezono.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Pomlad je pravi trenutek za prestavljanje posodovk iz njihovih zimskih prostorov. Prej kot jih prestavite na prosto, prej bodo zacvetele. Primerljivo robustne rastline kot fuksije in pelargonije lahko na teraso ali balkon postavite že aprila. Postavite jih na svetle, tople lege, a pazite na vreme še vsaj do ledenih mož. Če obstaja nevarnost zmrzali, rastline ob začetku sezone prekrijte s kopreno. Lahko jih prestavite tudi nazaj v hišo, da ne pride do škode na popkih in cvetovih zaradi mraza.

Da ne pride do pravega šoka, počasi privajajte rastline, ki so prezimile na hladnem, na nove zunanje razmere. Ne izpostavite jih močnemu soncu, temveč jih prestavite ven na kak oblačen dan. Za privajanje so dobre tudi polsenčne do senčne lege. V temi prezimne rastline vmes prestavite najbolje na zimski vrt ali na svetli hodnik. Čim se listje čez nekaj dni dovolj okrepi, lahko rastline prestavite na njihovo končno lego.

Nasvet: Rastline v velikih, težkih loncih postavite na podstavke s kolesi, da jih boste lažje prenašali. Če morate pri prestavljanju premostiti stopnice, priporočamo transportni voziček. Če tlak v kolesih malce spustite, lahko z njimi zapeljete tudi čez ovire.

Na prvi pogled težko prepoznamo, ali so posodovke dobro preživele zimo. Brez listja delujejo golo in skorajda mrtvo. Stanje nam izdajo le novi, nežni poganjki in popki/brsti: v rastlinah je še življenje! Včasih pa potrebujejo rastline nekaj časa in novih poganjkov ni takoj na spregled.

Za ugotavljanje življenjskih signalov rastline, na začetku sezone opravite preizkus prepogibanja. Prepognite eno od vejic rastline. Če slišite pokanje, je veja izsušena. Navadno velja potem enako za celo vejo. Da se prepričate, preizkus ponovite na več mestih. Če poka povsod, je celotna rastlina odmrla. Če pa lahko vejice pošteno prepognete in le malo spoka, še rastlina živi.

Nasvet: Preden prestavite rastline na prosto, odstranite posušene, križajoče se vejice z vrtnimi ali drevesnimi škarjami. Navznoter rastoče vejice in poganjke ob začetku sezone prav tako odstranite.

K pripravam na sezono sodi tudi preverjanje celotnega stanja rastline. Po potrebi napolnite posodo s svežo zemljo. Če so korenine v celoti razvite, je čas, da rastlino presadite. Potrebo po večji posodi prepoznate po tem, če korenine rastejo že skozi luknje dna posode.

Če ste morali rastlino leto prej celo ob oblačnem vremenu zalivati na dva dni, je to še en namig, da potrebujete večjo posodo. Lončnice v premajhnih posodah se tudi prej prevrnejo. Zakaj? Zaradi količine korenin se v rastlini shranjuje manj vode in tudi zemlja se izpodriva. Posode potem tudi izgubijo na teži in se ob vetru lažje prevrnejo.

Namig: Če želite znova uporabiti staro posodo, je tu en namig: iz sklopa korenin odrežite dva nasproti si ležeča dela. Pri tem uporabite dolg nož. Rastlino nato vstavite nazaj v posodo in ji dodajte svežo zemljo.

Po prezimovanju potrebujejo posodovke sveža hranila, da lahko tvorijo močne poganjke in bujne cvetove. Če ste rastline ravno presadili, bodo hranila iz zemlje črpale štiri do šest tednov. Nato jih pognojite.

Uporabite dolgotrajno gnojilo ali pa vodi za zalivanje redno primešajte tekoče polno gnojilo.

Če bodo rastline ostale v isti posodi, zemljo večkrat prebodite z nožem, da malce zrahljate substrat. Luknje nato zapolnite z dolgotrajnim gnojilom.

Poleg podstavkov s kolesci je še polno druge praktične opreme za cvetlične lonce. Na primer noge za lonce. Postavljanje posodovk na noge ima več prednosti. Zavarujete jih pred zastajanjem vode in zemljo bolje prezračite. Prav tako preprečite vdore mravelj v koreninsko grudo rastline. Pogosto vdrejo namreč ravno skozi odtočne luknje, če so lonci neposredno postavljeni na tla.

Čeprav mravlje rastlinam ne škodijo neposredno, lahko zavirajo njihovo rast. Mravlje čez čas tudi ustvarijo votline, ki poslabšajo oprijem korenin. Prav tako gojijo mravlje listne uši, da se prehranjujejo z njihovimi sladkimi izločki.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.