Primerjava terasnih desk iz WPC-ja

Robustnost in preprosta nega – zaradi teh lastnosti so terasne deske iz WPC-ja še posebej priljubljene. Ta industrijsko izdelan material je mešanica lesa, umetne mase in ostalih dodatkov kot so UV-blokatorji svetlobe, veziv in barvnih pigmentov. Ta podrobna primerjava vam bo predstavila razlike med lesenimi deskami ter votlimi in polnimi profili.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

WPC je okrajšava za angleški izraz Wood Plastic Composites. Gre za kompozitni material iz lesenih vlaken in polipropilena ter ostalih dodatkov v obliki UV-blokatorjev, veziv in barvnih pigmentov. V redkih primerih vsebujejo deske iz WPC-ja namesto lesa recikliran papir ali riževo slamo. Osnova pa so vedno celulozna vlakna. Delež naravnih vlaken je odvisen od proizvajalca in znaša med 50 in 90 %.

Ta posebej razvit skupek materialov iz naravnih vlaken in umetne mase zagotavlja dolgotrajno obstojnost na prostem. Kakovostne, masivne terasne deske iz WPC-ja lahko držijo do 30 let. Te deske se v primerjavi z lesom lažje čisti ter ne potrebujejo olja in ostale nege. Za kakovost desk iz WPC-ja je ob količini deleža lesa ključna tudi obdelava. Pri tem poznamo dve vrsti desk:

Les

	Votli profil	Polni profil
Projektne zahteve
Potrebna nega
Vzdržljivost

Kakovostne votle deske iz WPC-ja prepoznamo po visokem deležu lesa in debelini sten profila. Te lažje deske za razliko od polnih profilov namestite na stabilni podlagi z manjšim razmakom.

Pri polaganju potrebujete tudi zaključne letve in kotne profile na robovih. Zaključne letve preprečijo vdor umazanije, vlage in mrčesa. Deske z votlimi profili pri ekstremnem mrazu postanejo krhke in v redkih primerih popokajo. Na poletni vročini se tudi prej deformirajo kot masivni modeli.

Votle deske so posebej primerne za balkone ali strešne terase, kjer statika dopušča le omejeno težo. Zaradi dvakrat večje površine vpijejo te deske več vode kot masivne deske. Na vlažnih krajih, recimo ob vrtnem ribniku ali bazenu, torej niso priporočljive.

Masivne terasne deske iz WPC-ja so navadno odpornejše in stabilnejše od votlih modelov. Ne potrebujejo podkonstrukcije. Zaradi polnega profila pa je material bistveno težji. To je opazno predvsem pri prevozu in obdelavi. Hkrati pa prenesejo večjo težo, so robustne in protizdrsne in tako primerne za vlažne vrtne površine. Zaradi masivne strukture zaključne letve niso potrebne.

• Terasne deske iz WPC-ja z neobdelano površino odsevajo svetlobo močneje od hrapavih desk. Zato izgledajo manj naravno.
• Hrapave terasne deske niso na otip le podobne lesu, temveč so tudi bistveno bolj podobne deskam iz pravega lesa z enakomerno in spodobno teksturo.