Pravilno obrezovanje žive meje

Ta priročnik vam bo predstavil, kako pravilno obrezovati živo mejo, kdaj je pravi trenutek za to in kakšne škarje potrebujete za kakšen rez.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Prvega reza se v najboljšem primeru lotite na začetku leta (februarja), ko ni več pričakovati zmrzali. Tako boste poskrbeli za gosto, enakomerno in zdravo rast v vaši želeni višini in obliki. V tem letnem času poganjki še niso v celoti vzklili in jih obrezovanje manj prizadene. Do viška pomladi se lahko živa meja dobro regenerira in maja ponovno požene poganjke.

S februarskim rezom boste že ob prvih lepih poletnih dnevih uživali ob urejeni in lepi živi meji. Še ena prednost februarskega obrezovanja: ker še ni čas valjenja, vas ne rabi skrbeti za ptičja gnezda v živi meji. Tako ne boste motili ptic ali poškodovali gnezd.

So pa tudi izjeme: Spomladanskih cvetlic februarja ne režemo. Če živo mejo denimo sestavljajo forzicije, počakajte, da odcvetijo. Spomladi cvetoče rastline po začetku poletja namreč ne tvorijo več novih popkov, tako da drugo prirezovanje tudi ne pride v poštev. Za pravilno obliko je torej treba poskrbeti z enim rezom.

Konec junija, praviloma okoli 24. 06., sledi drugo nežno obrezovanje. Tukaj zgladite nepravilnosti, ki spomladi še niso bile vidne. S tem lahkim prirezovanjem pustite nekje tretjino letnih poganjkov. Namen je, da ima rastlina dovolj novih listov, da ima dovolj hranil za preostanek leta.

Da je mraz ne bo poškodoval in da še enkrat vzpodbudite rast, živo mejo ponovno prirežite še pozno poleti (avgusta/septembra). Tukaj odstranimo šibke poganjke, ki zime ne bi preživeli.

Mrko, oblačno vreme je idealno za prirezovanje žive meje. Izogibajte se močnemu soncu, sicer lahko obrezane konice listov ali iglic porjavijo, kar ne izgleda najlepše. Z delom lahko začnete šele pozno popoldne in se tako izognete močnemu soncu, vročini in sušenju grmov. Takrat je živa meja manj občutljiva, saj se je sok iz listov in vejic že zavlekel v stebla.

Pri zelo mladih rastlinah ali poganjkih lahko uporabite tudi vrtne škarje. Sicer so pravilna izbira škarje za živo mejo. Za manjše žive meje ali posamezne mlajše poganjke so ročne škarje za živo mejo dovolj, za večje površine pa uporabite električne, akumulatorske ali bencinske škarje. Za posebej visoke ali težko dostopne žive meje so na voljo tudi teleskopske škarje.

Pri velikih vrtovih z zajetnimi živimi mejami so akumulatorske in bencinske škarje udobni pripomočki. Na manjših do srednjih vrtovih so navadno dovolj že ugodnejše električne škarje. Obvezno pazite na priključni kabel, da ga med delom ne prerežete.

Ko ste našli primerno orodje, lahko začnete z delom. Za pripravo, napnite vrvico vzdolž želenih robov reza denimo med dve palici, ki ju vtaknete v tla. Tako boste ohranili pregled nad želeno obliko. Veliko rastlin ima strupene dele in lahko sprožijo alergije, zato poskrbite za zaščito kože. Pri obrezovanju torej nosite vrtno opremo kot so zaščitna očala, delovne rokavice in zaščitne slušalke proti hrupu.

Idealno je obrezovanje v obliki trapeza, tako da je gornji del ožji, spodaj pa širši. Tako nastane ploščata, gosta osnova, kjer tudi spodnji poganjki dobijo dovolj svetlobe. Naj gre za klek, lovorikovec ali kalino: oblika trapeza je primerna za številne žive meje. Tako rastline ne bodo gole, rasle bodo enakomerno in tudi ob snegu bodo ohranjale obliko.

Obrezovanje mora slediti in vzpodbujati naravno rast rastline. Primerna širina je odvisna od vrste rastline. Nekatere rastline, denimo gaber, rastejo bolj drevesasto, druge pa kot grm, kot lovorikovec. Pred obrezovanjem se torej pozanimajte o lastnostih vaših rastlin.

Pri rezanju upoštevajte razmerje 1:10 – širina gornjega reza naj bo nekje desetina celotne odrezane višine. Zelo priljubljen je tudi pravokoten rez, a bo rastlina tako dobila manj svetlobe.

Če želite pomladiti grmičevje, morate rezati nekoliko globlje v star oleseneli les. To pride v poštev recimo pri češminu ali kalini. Posebej veliko časa za lepo rast po pomlajevanju potrebuje pušpan.

Zimzelene rastline obrežite zgodaj poleti, rastline, ki odvržejo listje, pa na začetku pomladi. Za nove poganjke je pomembna lega z veliko svetlobe in zadostno zalivanje. Pri pomlajevanju odrežite glavne veje do pribl. 30 cm nad tlemi. Če rastlina na odrezanih mestih na novo požene, jo naslednje leto na začetku pomladi še enkrat porežite za tretjino.

Pri drevesastih vrstah, na primer rdeči bukvi, je ta postopek malce lažji. Če se taka živa meja tekom let zelo razširi, jo lahko brez težav pomladite. Prav tako te rastline obrezovanje zelo dobro prenašajo. Na začetku leta torej obrežite veje žive meje zgoraj in na eni strani do rahlo razvejanih vej s škarjami za veje. Čez eno leto postopek ponovite na drugi strani. Potem morate biti potrpežljivi, saj ostale veje poženejo na novo šele poleti.

Igličaste žive meje, kot so ciprese, smreke in borovci, so občutljive na pretirano obrezovanje. Veje brez iglic ne poženejo več, zato ravnajte pazljivo in obrežite živo mejo le do osnove iglic. Izjema je tisa, ki tvori nove poganjke tudi iz stebla.

Če pustite živo mejo zeleno, vas ne rabi skrbeti in lahko brez težav obrezujete višino igličaste žive meje. Če ste rezali dovolj skromno, bodo strani rastlin sčasoma rasle spet navzgor in krošnja se bo zgostila.

Pri neizkušenem delu s škarjami za živo mejo se hitro kaj zgodi: še prej je meja dobro izgledala, naenkrat pa je postrani in preveč je manjka. Za raven rez žive meje se orientirajte po zgoraj opisanih navodilih, uporabite dve palici med katerima napnete vrvico. Če postavite to konstrukcijo na stran žive meje, dobite jasno izhodišče, po kateri lahko usmerite obliko krošnje.

Še ena napaka pri rezanju so vdolbine v krošnji. Poskusite držati škarje vedno vodoravno z obema rokama in jih le rahlo obračajte. Enakomeren rez dosežete, če roke čim manj premikate.

Za rezanje z električnimi škarjami stojte vzporedno ob živi meji in glejte proti neobrezanem koncu. Roke iztegnite in delajte enakomerne gibe iz ram in vzporedno do žive meje.

Čez čas lahko pride do lukenj, golih mest ali praznin, s katerimi se spopadate na različne načine. Za zapiranje lukenj v živi meji, povežite bambusove palice v križ in jih položite vodoravno ali diagonalno čez prizadeto mesto. Nato obrežite poganjke v okolici, da vzpodbudite rast in tvorjenje vej. Tako se bodo veje ovijale okoli palic in luknja bo kmalu zaprta. Da se luknje dobro zapolnijo, ne smejo biti preveč v senci. Morda je smiselno, prirezati tudi sosednje rastline.

Pogosta hiba je, da dobi živa meja spodaj gola mesta, kjer mladi poganjki ne rastejo več. Vzrok za to je navadno napačna tehnika rezanja: če režete le od zgoraj, vzpodbudite rast le tam, tako da bo živa meja rasla neenakomerno. To lahko popravimo tako, da prirežemo rastlino na polovico ali celo četrtino, a le do živega lesa. Potem pazite, da tudi spodaj na straneh malce skrajšate.

Za zapiranje praznin v živi meji, upognite daljše poganjke od zgoraj navzdol in jih pritrdite na tla. Poganjki poženejo korenine in vzklijejo na novo.