Pravilno gnojenje – 10 nasvetov za nego rastlin

Ustrezna hranila so ključnega pomena za rast vseh rastlin. V tem priročniku boste izvedeli, kako svoje rastline pravilno gnojite.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Za spodbujanje rasti rastlin lahko uporabite gnojila s primernimi kombinacijami hranil. Gnojila so sestavljena iz tako imenovanih glavnih hranil ter pogosto še iz mikrohranil. Glavna hranila predstavljajo večji del gnojila – mednje spadajo dušik, fosfor, kalij, kalcij in magnezij.

V manjši meri gnojila vsebujejo tudi mikrohranila, kot so bor, mangan, železo ali cink. Informacije o tem, katera hranila vsebuje gnojilo, lahko praviloma preberete na embalaži. Tam so navedene vsebovane snovi s svojimi kemičnimi simboli:

V trgovini lahko najdete tako mineralna kot organska gnojila. Mineralna gnojila so umetno proizvedena in so vodotopna, tako da lahko rastline takoj vsrkajo vsebovana hranila. Slabost mineralnih gnojil pa je, da hitreje prodrejo v globlje sloje prsti, zato številnim koreninam niso dolgo na voljo.

Organska gnojila, kot so goveja gnojila v obliki peletov, so sestavljena iz naravnih virov ter svoja hranila v prst oddajajo počasi in tekom daljšega obdobja. Z njihovo uporabo se zmanjša tudi nevarnost prekomernega gnojenja. Vendar začnejo organska gnojila učinkovati šele po nekaj dneh ali tednih.

Za vsako skupino rastlin obstajajo posebna gnojila in različne kombinacije hranil. Da boste lahko našli prava gnojila za svoje rastline, smo za vas v nadaljevanju pripravili nekaj nasvetov.

Pomanjkanje hranil se pri rastlinah kaže z različnimi simptomi. Pogosto je rast občutno zmanjšana. Tudi obarvanje listov lahko kaže na pomanjkanje hranil.

Možna obarvanja listov vključujejo posvetlitve, rjave in črne madeže ter posušene robove listov. Primerno gnojilo lahko učinkovito pomaga pri akutnem pomanjkanju hranil. Vendar je za to treba vedeti, katera hranila potrebujejo vaše rastline in v kakšni količini.

Spreminjanje barve listov lahko povzročijo tudi vročina, pomanjkanje ali presežek vode ter preveč ali premalo svetlobe. Poleg tega lahko škodljivo učinkujejo tudi sredstva za zaščito rastlin, kar se potem odraža z obarvanjem listov.

Preden pognojite svoj vrt, preverite prst. S pomočjo testa prsti boste izvedeli, katera hranila potrebujejo vaše rastline in v kakšni količini ter ali potrebujete gnojilo.

 Vrtna tla imajo npr. večinoma zadostne zaloge fosforja, zato pa je bolj verjetno, da potrebujejo dodaten dušik.

Za testni vzorec naberite zemljo na različnih mestih vaše grede. Nato vzorce temeljito premešajte. Tako boste dobili reprezentativen rezultat. Vzorec pošljite v laboratorij, da ga ovrednotijo.

V laboratoriju preverijo vsebnost humusa, vrednost pH in najpomembnejša hranila. Na podlagi rezultatov lahko bolj ciljno gnojite. Obstajajo tudi testi prsti, pri katerih lahko analizo sami izvedete kar doma.

Ko enkrat veste, katera hranila potrebuje vaša zemlja, lahko uporabite primerno gnojilo za vaše rastline. Pri tem so vam na voljo različna gnojila.

Rožni ostružki so izdelani iz kopit in rogov goveda. Vsebujejo veliko dušika in druga hranila, kot sta sulfat in fosfat. Organsko gnojilo vsebovana hranila oddaja počasi. Zato je učinek rožnih ostružkov na rastline viden šele po približno treh mesecih.

To je po eni strani prednost, saj je zaradi počasnejšega oddajanja hranil nevarnost prevelikega doziranja manjša. Po drugi strani običajni rožni ostružki niso primerni za hitro oskrbo vaših rastlin s hranili.

Če želite rastline hitreje pognojiti oz. jih oskrbeti s hranili, lahko namesto tega uporabite moko iz rogov. V nasprotju z ostružki je moka bolj fina in jo lahko mikroorganizmi v zemlji hitreje obdelajo.

Patentni kalij vsebuje kalij ter druga hranila, kot sta magnezij in žveplo. Zaradi tega je to gnojilo primerno zlasti za zelenjadnice in sadna drevesa. Ker se zaradi gnojila vrednost pH prsti ne spremeni, je gnojenje mogoče na skoraj vseh lokacijah.

Zrna patentnega kalija lahko pri rahli zemlji zelenjadnicam ali sadnim drevesom dodate že maja. Pri težji zemlji je smiselna uporaba jeseni. Ko rastline zalijete, se hranila iz  zrn sproščajo v zemljo.

Opomba: Za nego rastlin in tal pri vseh gnojilih vedno upoštevajte napotke proizvajalca in predpisana navodila za uporabo, da zaščitite rastline in tla.

Tekoča gnojila so pogosto mineralna gnojila, ki so natančno prilagojena določeni rastlinski vrsti. Vsebujejo različne kombinacije hranil za posamezne rastline.

Ker se tekoča gnojila hitro vsrkajo, so primerna v primeru akutnega pomanjkanja hranil pri rastlinah, posajenih v loncih ali koritih. Količina tekočega gnojila, ki ga dodate v vodo za zalivanje, je navedena v navodilih proizvajalca.

Gnojilo npr. nalijte v zalivalko in nato v skladu z navodili za doziranje dodajte ustrezno količino vode. Tako se gnojilo v vodi za zalivanje enakomerno porazdeli.

Grenka sol je gnojilo, ki se uporablja ob pomanjkanju magnezija. To pomanjkanje se kaže zlasti z obarvanjem listov. Ker lahko obarvanja povzročijo tudi drugi dejavniki, potencialno pomanjkanje najprej preverite z vzorcem in testom prsti.

Natančna analiza je posebej pomembna tudi zato, ker grenka sol zniža vrednost pH v prsti, kar lahko negativno vpliva na rastline in zemljo. Poleg tega lahko prevelika vsebnost magnezija škoduje rastlinam, če dodajanje ni potrebno.

Z grenko soljo praviloma gnojite na dva načina. Sol lahko raztopite v vodi in z mešanico nato poškropite liste vaših rastlin ali pa kristale porazdelite po zemlji. Pazite, da doziranje ni preveliko, in upoštevajte navodila proizvajalca.

Kompost vsebuje najrazličnejša hranila, saj razpadajoči vrtni odpadki vežejo številne organske minerale.

Kompost v sloju, debelem od 3 do 5 cm, porazdelite po gredi in ga grobo vdelajte z grabljami. Talni organizmi, kot so deževniki, bodo poskrbeli, da bodo hranila prišla v globlje sloje prsti.

Kompost je primeren za praktično vsako vrtno rastlino. Samo močni porabniki, kot so kapusnice in paradižnik, po potrebi potrebujejo dodatni dušik.

S kompostom ne gnojite rastlin, ki so občutljive na apnenec. Vrednost pH je za to previsoka. Pogosto je višja od 7.

Naravni minerali in mikrohranila vključujejo aluminij, kalcij, železo, baker, magnezij in molibden. Te elemente rastline pridobijo iz kamene moke. Ta je večinoma sestavljena iz mletega bazalta. Za gnojenje svojega zelenjavnega vrta jo uporabite spomladi. Ker vsebuje apnenec, je za rododendrone in druge rastline, ki potrebujejo kislo zemljo, primerna zgolj v zelo majhnih količinah.

Na vrtu ni pomembno le, da uporabljamo ustrezna gnojila, temveč tudi, da gnojimo ob pravem času. Od konca marca do konca avgusta so rastline v obdobju rasti. V tem času potrebujejo hranila. Če jih pognojite šele pozneje, se npr. trajnice ne pripravijo pravočasno na zimo.

Mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, načeloma ne uporabljajte pred koncem marca. Julij je čas zadnjega gnojenja na prostem rastočih rastlin. Organska gnojila lahko uporabljate tekom celotnega leta, saj se njihova hranila sproščajo počasi.

Pozno poleti se drevesa in grmi pripravljajo na zimo. Zato pogosto potrebujejo kalij. Količina gnojenja je odvisna od lastnosti zemlje. Če je vaša zemlja bolj peščena, je priporočljivo, da mineralna gnojila v majhnih količinah uporabljate od pomladi do zgodnjega poletja.

Opomba: Pred gnojenjem z ustreznim testom vedno preverite lastnosti tal ter upoštevajte navodila proizvajalca glede doziranja in uporabe.

Gnojenje je pomembno zlasti pri rastlinah, posajenih v loncih ali koritih. Njihove korenine imajo le malo prostora in zato redno potrebujejo hranila.

Poleg tekočih gnojil lahko uporabite tudi gnojila v obliki kroglic kot dolgotrajna gnojila za shranjevanje. Pri tem gre za stisnjene kroglice iz mineralnih gnojil, ki so obdane s smolo. Hranila se izločajo zelo počasi tekom daljšega obdobja.

V prvih štirih tednih po posaditvi rastline, posajene v loncih ali koritih, ne potrebujejo gnojil, saj sveža cvetlična zemlja že vsebuje dovolj hranil.