Pokrivanje strehe s hladnim lepilom

Ta priročnik vam bo razkril, kako se pravilno pokriva streho. Pri tem uporabljajte v skladu z našimi navodili bitumenske strešne kritine, kij ih pritrdite s hladnim lepilom. Preberite si podrobno o vseh korakih.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Za pokrivanje ploskih streh, torej streh z naklonom od 2° do 10°, so prva izbira pogosto bitumenske kritine. Te kritine odlikuje robustnost, elastičnost in zanesljiva zaščita pred vlago. Bitumen se seveda prideluje iz nafte. Pojem izvira iz latinščine in pomeni zemeljska smola.

Možne alternative so recimo kritine iz umetne mase ali sintetičnega kavčuka (elastomer). Enako koristna za pokrivanje vrtnih hišk ali lop je tudi strešna lepenka. Za razliko od odpornih bitumenskih kritin je treba strešno lepenko pogosteje menjati, če je vaša edina kritina.

Namig: bitumenske skodle ali strešna lepenka ne vsebujejo katrana in zatorej tudi niso katranska lepenka. Strešni material iz katrana je že desetletja prepovedan, saj je rakotvoren.

Strešno lepenko se lepi ali pribija, bitumenske kritine pa lahko tudi zvarite s plinskim gorilnikom. Krovci takim trakovom pravijo tudi varilni trakovi. Če želite streho pokriti brez varjenja, imate ob običajnih bitumenskih kritinah ali strešni lepenki na voljo tudi samolepljive trakove. Če želite privarčevati, uporabite hladno lepilo. Samolepilne bitumenske kritine so po navadi malce dražje.

Če pribijate strešno lepenko s primernimi žeblji na vrtno hiško, je to verjetno cenovno najugodnejša možnost, a morate potem kritino hitreje obnoviti.

Pod črto so za prekrivanje in tesnjenje ploskih streh priporočljive bitumenske kritine za vrtne hiške, paviljone in avtomobilske nadstreške ter lope in hleve manjših živali.

Obstaja več različic bitumenskih kritin za številne namene uporabe z različnimi nosilnimi vložki kot strešni filc, stekleni voal, mrežica iz steklenih vlaken in poliestrski flis. Bitumenska kritina z vložkom iz surovega filca ni primerna kot tesnilna plast na ploskih strehah, saj se napoji z vodo in lahko zgnije. Za to so primerne robate površine.

Sledeča navodila vam bodo pokazala, kako se korak za korakom pokrije streho z bitumensko kritino in hladnim lepilom. Skrbno upoštevajte korake in pazite na pravilno prekrivanje trakov, da zagotovite popolno tesnjenje strehe. Sploh pri samolepljivih bitumenskih kritinah poskrbite za pravilno prekrivanje trakov.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.