Vrste žive meje – iskanje prave žive meje

Izbira prave žive meje za ograditev zemljišča ali kot okrasnega elementa za vrt ni vedno preprosta. V tem vodniku najdete pregled nekaterih najbolj priljubljenih rastlin za živo mejo.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Običajno razlikujemo med listnatimi, iglastimi in cvetočimi živimi mejami. Medtem ko so za listnate žive meje značilne velike listne površine, so iglaste žive meje priljubljene zaradi dobre zaščite pred pogledi. Listnate žive meje so manj goste in zato niso primerne za zaščito pred vetrom ali hrupom. Ta vrsta žive meje se na vrtu posadi jeseni in zahteva eno ali dve obrezovanji na leto, odvisno od vrste rastlin. Iglaste žive meje so običajno zimzelene in hitro rastejo v višino. Te rastline so v primerjavi s tistimi pri listnatih in cvetočih živih mejah najprimernejše za zaščito pred vetrom in hrupom. Še posebej privlačne so cvetoče žive meje. Ta živa meja ni primerna za močno obrezovanje, vendar ponuja življenjski prostor za majhne živali in žuželke.

• Velike površine listov
• Privlačen videz
• Eno do dve obrezovanji na leto

Lovorikovec prepoznamo po sijočih zelenih listih, ki tudi pozimi ne izgubijo barve. Zaradi bujne rasti je treba živo mejo obrezovati vsaj enkrat ali dvakrat letno. Za to so najprimernejše mehanske škarje za živo mejo, saj ne poškodujejo strukture listov. Če si želite žive meje, skozi katero se ne vidi, za zaščito zasebnosti, na vrtu v peščeno ali ilovnato zemljo posadite dve do tri rastline na meter.

Tako kot lovorikovec tudi fotinija spada v družino vrtnic. Ta vrsta žive meje ima rada zmerno suha tla, raste tudi na višji nadmorski višini in dobro prenaša hladno podnebje. Njeni rdeči poganjki so privlačnega videza in dajejo ime priljubljeni vrsti "Red Robin". V začetku poletja živo mejo krasijo rahlo dišeči beli cvetovi. Jeseni se na rastlinah razvijejo rdeči plodovi.

Zaradi svoje goste rasti je kalina dobro gnezdišče za ptice. Rastline se zlahka razmnožujejo in, če jih spomladi pognojimo s kompostom, na vrtu rastejo zelo hitro. Kalina ni posebno zahtevna glede talnih pogojev. Zemlja mora vsebovati apnenec. Za živo mejo, ki zagotavlja zasebnost, je najbolje posaditi štiri do pet grmovnic na meter.

• Zimzelena
• Hitro rastoča
• Gosta (najbolj primerna za zaščito pred vetrom in hrupom)

Zimzeleni klek ima gosto rast in je zato zelo priljubljena rastlina za živo mejo. Ne prenaša niti suše niti velike namočenosti in uspeva v dobro odcednih tleh. Njegove iglice so luskaste in nežne, zato ga je prijetno obrezovati. Obrezovanje je potrebno opraviti dvakrat letno. Pri tem bodite pozorni na naravno obliko rasti: Rastline tuje so spodaj širše, na vrhu pa se zožijo, zato omogočajo optimalno prodiranje svetlobe. Za gosto živo mejo zadostujejo dve do tri rastline na meter.

Večina cipres je priljubljenih zaradi sredozemskega videza. V primerjavi z zimzeleno pacipreso prava cipresa izvira iz Evrope, zato je zelo odporna proti mrazu. Če cipreso posadite spomladi, ji dajte dovolj časa, da se ukorenini. Njena nega je preprosta, če je zemlja rahlo vlažna in mesto čim bolj sončno. Pomrznjene poganjke in liste odstranite šele po koncu zimskih mesecev.

Tise dobro prenašajo senco in dobro uspevajo kot žive meje na vlažnih mestih. Glede tal nimajo velikih zahtev. Samo šotnata tla niso primerna za sajenje žive meje iz tise. Zadostuje eno obrezovanje na leto, glede na potrebe pa jih je lahko tudi več – tisa bo vedno znova pognala.

• Estetski cvetovi
• Zagotavljajo življenjski prostor za male živali in žuželke

Rododendron skoraj ne potrebuje sonca in je zelo preprost za nego. Ta živa meja na splošno raste počasneje kot druge žive meje in jo je treba redko obrezovati. Za zdravo živo mejo iz rododendrona je najbolje, da so tla brez apnenca, rahla in bogata s humusom. Za zalivanje žive meje je treba namesto vode iz pipe, ki pogosto vsebuje veliko kalcija, uporabljati deževnico.

Azaleja raste nizko in ima razpotegnjeno, košato krošnjo. Cvetovi te vrste žive meje običajno zakrijejo celotne liste. Rastline imajo raje kisla tla, so precej trpežne in se jih lahko pozimi po potrebi zaščiti s kopreno. Rastlina je primerna tudi kot okrasni vrtni element. Bele, rumene, rožnate ali rdeče azaleje ponujajo široko paleto barv za oblikovanje vašega vrta.

Češmin tvori zelo gosto krošnjo z jajčastimi cvetovi. Njegovi poganjki so pokriti s trni, zato so te rastline še posebej primerne za ograjevanje posesti. Kot rastlina za živo mejo varuje pred vlomilci in odganja potepuške mačke. Češmin ima najraje sončna mesta na vrtu s peščeno zemljo in pozno poleti obrodi majhne užitne jagode.