Koledar zelenjavnega vrta za vašo zelenjavno gredo

Kdaj moram posejati, pognojiti ali presaditi zelenjavo? Takšna vprašanja se pogosto zastavljajo zlasti vrtnarskim novincem. Ponujamo vam pregled nad tem, kdaj je treba kaj postoriti v zelenjavni gredi.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Izbira sort zelenjave, ki jih lahko posadimo na lastnem vrtu, je ogromna – vendar ne zraste vsaka zelenjava, kadar koli si to poželimo. Zato je pomembno, da imate kot ljubiteljski vrtnar pregled nad različnimi časi sejanja, sajenja in žetve, da boste lahko lastne grede kar najbolje izkoristili in da bo vaša zelenjava dobro uspevala. Z našim letnim koledarjem prejmete pregled nad najpomembnejšimi mesečnimi dejavnostmi v vaši zelenjavni gredi.

Januarja vrt v večji meri še miruje – kljub temu lahko že v stanovanju pripravite nekatere zadeve za vašo zelenjavno gredo. Če imate sončno okensko polico ali primeren prostor z lučjo za gojenje rastlin, lahko že zdaj predhodno posadite toploljubne vrste zelenjave, kot so paprika, čili in jajčevci. V nasprotnem primeru jih lahko od marca naprej predhodno posadite v ogrevanem rastlinjaku. Tudi solato, kolerabo in redkev lahko zdaj predhodno posadite na okenski polici – pod pogojem, da jih marca preselite v ogrevani rastlinjak. Motovilec in špinačo posejete neposredno v rastlinjaku. Od lani vam je v gredi ostalo še nekaj: korenovke, odporne proti zmrzali, kot sta topinambur in gadnjak, ter špinača, blitva in motovilec, ki jih lahko zdaj še poberete. Na krožnik lahko roma tudi zimska zelenjava, kot sta listnati in brstični ohrovt.

Tudi februarja se sezona vrtnarjenja še ne začne zares – vendar lahko po tem, ko se umakne zmrzal, že začnete pripravljati požete zelenjavne grede za poznejšo setev. Za to zemljo temeljito prekopljite s prekopnimi vilami ali lopato. Po možnosti izvedite tudi analizo prsti, da določite vsebnost hranil v vaši prsti. Tako lahko svojim rastlinam tekom sezone ciljno dodajate hranila.

Če imate na nekaterih gredah še zimsko zelenjavo, jo zdaj zaščitite pred spomladansko pozebo, tako da jo prekrijete s slamo ali listjem.

Če imate okensko polico, ki je izpostavljena veliki količini sončne svetlobe, lahko že zdaj predhodno posadite poletno špičasto zelje, artičoke in zeleno. V nasprotnem primeru jih lahko od marca naprej predhodno posadite v ogrevanem rastlinjaku. Od konca februarja lahko v rastlinjaku posejete še endivijo, rimsko solato in ledenko. Korenasti peteršilj pod zastirko iz slame ali listja prestane tudi močnejše zmrzali in ga lahko zato zdaj še poberete.

Marca gredam, ki ste jih prej prekopali, dodate hranila, da so optimalno pripravljene za setev: Za to na kvadratni meter uporabite pribl. pet litrov dobro zrelega komposta. Če komposta nimate na razpolago, lahko uporabite posušen goveji ali konjski gnoj. Kompost zmešajte v zemljo, pustite gredo deset dni mirovati in odstranite plevel, ki nastane v vmesnem času. Če imate na svojih gredah jagode, jih zdaj, preden poženejo, obrežite in pokrijte. Zdaj lahko obrežete tudi zelišča, kot so timijan, šetraj, žajbelj in rožmarin.

Številne sorte zelenjave se posejejo šele maja po ledenih možeh, saj so občutljive na zmrzali. Kljub temu lahko marca doma že predhodno posadite nekatere sorte zelenjave in jih glede na vremenske razmere tudi neposredno posejete oz. posadite. Tako lahko kolerabo, cvetačo in glavnato solato predhodno posadite na okenski polici ali v topli gredi, prav tako paradižnik, mlado čebulo in zeleno. Papriko, čili in jajčevce lahko zdaj predhodno posadite v ogrevanem rastlinjaku. Če želite posaditi mladi krompir, ga zdaj kalite v ploščatih zabojih. Zgodnje sorte špinače in redkvice ter solate zdaj posejete neposredno v topli gredi ali v rastlinjaku. Poleg tega lahko na prosto premaknete naslednje sorte zelenjave: korenje, okroglozrnati grah, kapusnice, kot so rdeče in belo zelje in glavnati ohrovt (če ni zmrzali), korenasti peteršilj in pastinak. Če ni več zmrzali, lahko na neposredno na prosto posadite tudi mlado čebulo, čebulček in hren.

Aprila se za vašo zelenjavno gredo končno začne čas setve. Če ni zmrzali, lahko zdaj v rastlinjaku ali neposredno na prostem posejete naslednje vrste zelenjave:

• Korenasti peteršilj
• Redkev
• Brstični ohrovt
• Rdeča pesa
• Solata
• Čičerika
• Špinača
• Redkvica

Krompir, ki ste ga predhodno kalili, lahko približno od sredine aprila posadite v gredo, prav tako posadite predhodno posajeno solato in jo zaščitite z zaščitnim flisom, tunelom za toplo gredo ali zaščitnim prekrivalom. Te zelenjavne kulture je treba po sajenju ali sejanju z zaščitno mrežo za zelenjavo zaščititi tudi pred ličinkami kapusovih, korenjevih in čebulnih muh. Če želite posaditi kumare, buče, bučke in melone, jih zdaj predhodno posadite na okenski polici. Paradižnike, ki ste jih predhodno posadili v marcu, zdaj posamično prepikirate, ko začnejo poganjati prve prave liste.

Ko se v maju poslovijo še ledeni možje, zunaj ne posadite samo številnih toploljubnih sort zelenjave, temveč lahko neposredno na prostem posejete številne druge sorte. Zdaj posejete naslednje sorte zelenjave:

• Redkvica
• Vse kapusnice
• Repa in švedska repa
• Navadni in stročji fižol (ki ga prej namakate na vodi)
• Cikorija in radič
• Špinača
• Korenje
• Blitva
• Pastinak

V začetku maja poskrbite, da se sadike paprike in čilija aklimatizirajo ter jih čez dan postavite na mesto, zaščiteno pred dežjem in vetrom, ki ni izpostavljeno žgočemu soncu. Po ledenih možeh jih nato skupaj s sadikami paradižnika prestavite na prosto. Pri sadikah paradižnika vsaka dva tedna odstranite neželene stranske poganjke, tj. zalistnike, da zagotovite več plodov. Na prosto lahko zdaj romajo tudi zelje, zelena in por. V vrsti posajeno zelenjavo, kot so korenje, blitva in pastinaki, je treba zdaj še razredčiti – pri tem pustite stati le najmočnejše sadike, da se lahko te optimalno razvijejo. Če te sorte posadite šele maja, se to delo zamakne v junij. Ko se iz semen razvijejo kalčki, je treba zelenjavno gredo tudi redno rahljati – tako boste imeli nadzor nad plevelom in poskrbeli, da se prst ne bo tako hitro izsušila.

Zdaj lahko poberete špinačo in rabarbaro.

Junija v svoji gredi posadite npr. naslednje kulture redkvice, solate in špinače – te lahko namreč zdaj že poberete ter jih nato neposredno ponovno posadite. V zelenjavni gredi lahko zdaj posadite tudi mlade sadike brstičnega ohrovta in listnatega ohrovta, v najboljšem primeru na mestu mladega krompirja, ki ga lahko zdaj že poberete. Od konca junija rabarbare ne pobirajte več, saj od takrat ni več tako prebavljiva in potrebuje preostale liste, da se lahko regenerira. Za to v zemljo dodajte še nekaj komposta in odstranite nastala cvetna stebla. Tudi nenehno rodovitne jagode zdaj potrebujejo dodatna hranila v obliki gnojila za jagode, da lahko ponovno poženejo nove cvetove. Poleg tega razredčite tudi kumare, da bodo nastali močni poganjki in ne veliko število majhnih plodov.

Julija je na vašem zelenjavnem vrtu vse več pridelkov za pobiranje. Glede na to, kaj ste posejali ali posadili, se zdaj na vašem krožniku znajdejo korenje, redkvica, koleraba, redkev, zelena, bučke, fižol in krompir. Tudi zelišča se pobirajo celotno poletje in jih lahko uporabljate v kuhinji. Poleg tega lahko posejete še naslednje sorte zelenjave:

• Motovilec
• Peteršilj
• Kitajsko zelje
• Endivija
• Korenje za jesensko spravilo

Zelišča, kot so sivka, origano in rožmarin, lahko zdaj razmnožujete tudi s potaknjenci. Če imate na svoji gredi cvetačo, morate poskrbeti, da je poleti zasenčena. Za to prepognite velike zunanje liste, jih položite nad cvetnim popkom in liste po potrebi fiksirajte z zobotrebci. Tudi jagode potrebujejo po obiranju nekaj nege: Zato odrežite vse poganjke in vse stare, lisaste liste, zrahljajte zemljo in  dodajte nekaj komposta. Če ste posadili jajčevce, odrežite vrh sredinskega poganjka, takoj ko je mogoče videti prve plodove. Poleg tega skrajšajte stranske poganjke dva do tri liste nad plodom in poskrbite, da ima rastlina največ pet stranskih poganjkov. Gredo redno pograbite, da odstranite plevel in zaščitite zemljo pred izsušitvijo.

Tudi v avgustu lahko na zelenjavnem vrtu pridno sejete, sadite in pobirate pridelke. Poleg naslednjih kultur redkvice, berivke in zimskega korenja v svoji gredi zdaj posadite še motovilec, por in špinačo. Tudi koromač, ki ste ga predhodno posadili v juliju, lahko zdaj posadite na prostem. Če ste posadili buče, jih morate podložiti s slamo. Slama poskrbi, da se plodovi spodaj ne umažejo. V tem mescu lahko pobirate naslednje:

• Poletni por
• Jajčevci
• Kumare
• Paradižnik
• Bučke
• Blitva
• Redkvica
• Brokoli
• Fižol
• Pastinak
• Koleraba
• Čebula

Če ste med koncem aprila in sredino maja posejali rdečo peso, jo lahko v tem mesecu poberete. Poleg tega lahko ta mesec pobirate naslednje:

• Kumare
• Bučke
• Fižol
• Čebula
• Pastinak
• Koleraba
• Korenje
• Por
• Špinača
• Buče

Zdaj lahko posejete še naslednje kulture solate, motovilca, blitve, rukole in špinače. Če ste posadili zeleno, ta v septembru potrebuje določeno mero hranil v obliki gnojila za zelenjavo. Od zdaj naprej morate tudi redno obrezovati nove cvetove na sadikah paprike in paradižnika. Na ta način obstoječi plodovi bolje dozorijo in postanejo večji. Obe sorti zelenjave ponovno oskrbite s tekočim gnojilom za zelenjavo. Če ste pridelke že pobrali, lahko zdaj že posejete zeleno gnojilo – ta preprečuje, da bi se hranila izprala in obogati prst z organskimi snovmi.

Oktober je čas pobiranja pridelkov! Zdaj lahko poberete naslednje sorte zelenjave:

• Rdeče zelje
• Belo zelje
• Špičasto zelje
• Por
• Korenje
• Špinača
• Repa in švedska repa
• Krompir
• Buče
• Glavnati ohrovt
• Hren

Zimsko zelenjavo, odporno proti zmrzali, npr. listnati ohrovt, brstični ohrovt in pastinake, še lahko pustite v gredi. Druge sorte zelenjave, kot so blitva, rdeča pesa, kitajsko zelje in jesenska koleraba, pa morate zdaj prekriti s flisom – tako bodo ponoči bolje prestale temperature med 3 in 5 °C. Pri daljši zmrzali pa morate tudi te vrste odstraniti iz grede. Če želite zasaditi zimski čebulček, to storite zdaj. Jagode, ki ste jih posadili poleti, morate tudi jeseni redno zalivati, da ostanejo vlažne in se lahko dobro ukoreninijo.

Tudi v novembru je še veliko pobiranja , saj poleg številnih kapusnic zdaj dozorita še hren in v avgustu posejana špinača. Zimska zelenjava, npr. črni koren, pastinaki, proti zmrzali odporno korenje in korenasti peteršilj, pa zdaj potrebuje zaščito pred mrazom v obliki zastirke iz slame ali rahlega komposta. Tudi občutljivejše kitajsko zelje zdaj potrebuje zaščito pred zmrzovanjem, zato ga morate prekriti z veliko vrtnega flisa. Ko se temperature spustijo pod 0 °C, ga morate pobrati v roku treh tednov. Pri tem ga po možnosti poberite skupaj s koreniko, obdano s prstjo, ga zavijte v vlažen papir in ga shranite na hladnem. Poleg tega morate zdaj poskrbeti tudi za pobrano/prazno gredo: korenine špinače in navadnega fižola pustite v zemlji, saj zagotavljajo hranila za prst, in odstranite ostanke kapusnic, da preprečite golšavost kapusnic.

Decembra se vrtnarsko leto bliža koncu. Zdaj je na vrsti še zadnje pobiranje topinamburja, listnatega ohrovta, brstičnega ohrovta, motovilca in črnega korena. Pastinake lahko poberete ali jih pustite prezimiti v gredi – so odporni proti zmrzali in lahko ostanejo v zemlji. Če so prekriti z zastirko, jih lahko pobirate tekom cele zime. Do decembra je treba pospraviti tudi zimski por.

Če imate bolj težko ilovnato prst, jo morate pred prvo zmrzaljo okopati. Zaradi zmrznjenih zalog vode v zemlji, ki s širjenjem razbijejo večje grude, bo prst do pomladi posebej rahla. Poleg tega se splača, da decembra poapnite vrtno zemljo. Za to izmerite vrednost pH prsti in jo glede na vrsto zemlje ustrezno prilagodite z apnom.