Menjava aktivirne tipke za splakovanje WC školjke

Ta navodila vam bodo predstavila, kako zamenjati aktivirno tipko za splakovanje WC školjke. Izvedeli boste, katere različne aktivirne tipke so na voljo in na kaj morate biti pozorni pri nakupu.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Aktivirna tipka, ali tipka za podometni kotliček, je vidni del podometnega kotlička. Z aktivirno tipko lahko splaknete stranišče ali pisoar. Prednost sodobnih aktivirnih tipk za WC je, da imajo v primerjavi s prejšnjimi stropnimi kotlički z vrvico, bistveno nižjo porabo vode. Zaradi vgradnje pod ometom, prepričajo tudi z jasnim, sodobnim videzom.

Aktivirna tipka za WC sodi kot del podometa k predstenskim elementom. Tipko in montažni element izberite po možnosti iz enakega sistema, da bodo vsi elementi med seboj kompatibilni. Na voljo so v različnih dizajnih in barvah. Lahko so iz stekla, legiranega jekla ali umetne mase.

Na voljo so sledeče različice aktivirnih tipk:

• Aktivirna tipka za dvokoličinsko splakovanje: ta model ima dva gumba za splakovanje. En gumb je za večje splakovanje, drug pa za manjše z nižjo porabo vode. 
• Aktivirna tipka z enim gumbom s funkcijo Start Stop : samo en gumb za splakovanje. Če gumb med splakovanjem pritisnete še enkrat, se splakovanje predčasno prekine.
• Aktivirna tipka z dvema gumboma s funkcijo Start Stop: Z večjim gumbom sprožite splakovanje. Z manjšim gumbom ga predčasno prekinete.

Veliko sodobnih kopalnic ima stranišča z aktivirnimi tipkami brez dotikanja. Ti modeli so posebej elegantni. V kopalnicah, prilagojenim gibalno oviranim, take aktivirne tipke olajšajo splakovanje stranišča.

Ob slabšem delovanju ali dotrajanosti zaradi vsakodnevne uporabe je treba aktivirno tipko za WC zamenjati. Pri nakupu nove pazite, da je primerna za vaš podometni kotliček. Preberite, kako namestiti novo aktivirno tipko.

Če potrebujete aktivirno tipko za obstoječ podometni kotliček vašega WC-ja, pred nakupom upoštevajte nekaj stvari:

• Je nova aktivirna tipka iste znamke?
• Za katero serijo proizvajalca je aktivirna tipka primerna in za katero ne?

Vse potrebne informacije najdete v opisu izdelka. Tam praviloma najdete tudi seznam ustreznih serij. Upoštevajte tudi mere aktivirne tipke. Za preprosto namestitev brez težav naj se mere skladajo z obstoječim izrezom namestitve.

Primite pokrov aktivirne tipke na straneh in ga pazljivo potisnite navzgor, dokler se ne sprosti iz zaklepa. Pokrov nagnite navzdol in ga snamite iz obešala.

Z izvijačem odvijte vijaka, ki povezujeta nosilno ploščo s šablono. Odstranite nosilno ploščo. Odvisno od modela še odvijte ročico iz umetne mase za sprožanje splakovanja.

Zdaj lahko dostopate do notranjosti kotlička. Tukaj lahko izvajate manjša popravila, preverjate tesnila, plovec ali zamenjate nadomestne dele podometnega kotlička. Nato komponente v obratnem vrstnem redu ponovno namestite.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.