Jesenske zunanje zasaditve

Tudi za jesen je na voljo pestra izbira privlačnih rastlin, ki bodo s svojim cvetenjem popestrile balkon ali teraso. V tem priročniku vam bomo predstavili možnosti za jesensko zasaditev, vključno s potrebno nego, in vam razložili, kako rastline pripraviti na zimo.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Priljubljena jesenska rastlina je vresa – znana tudi kot resa / Erika. Rastlina dobro uspeva v cvetličnih koritih na balkonu ali v loncu na terasi. Rastlino lahko posadite na primer tudi v jesenske gredice.

Najbolj znani sorti sta jesenska vresa (Calluna vulgaris) in spomladanska vresa (Erica carnea). Jesenska vresa cveti od pomladi do novembra v beli, rožnati, rdeči ali vijolični barvi. Zimska resa, odporna proti zmrzali, pa cveti od novembra do aprila.

Nova vrsta je brsteča vresa. Vzgojena je iz jesenske vrese. Njena posebnost so trpežni brsti, ki prenesejo temperature do -10 °C. Zahvaljujoč vsestranskosti vres sta lahko vaša terasa ali balkon vse leto ozelenjena. Za vrese se najde prostor celo na majhnem balkonu.

Kombinirajte vrese s pozno cvetočimi rastlinami in ustvarite žuželkam prijazen balkon. Za ta namen so primerne astre, krizanteme in ciklame. Cvetoče rastline cvetijo do novembra ali celo do decembra in tako koristnim žuželkam, kot so čebele in metulji, zagotavljajo bogat vir nektarja – tudi pozno v letu.

Vse jesenske rastline ne prenesejo zmrzali. Če je prisotna nevarnost zmrzali, ciklamo prestavite na zaščiteno mesto. Za na namen je primerno recimo stanovanje. Lahko pa ciklame tudi pokrijete z vejami ali slamo.

Na balkonu lahko kombinirate tudi mačehe in vrese in vmes zasadite trpežno balkonsko rastlino gaulterijo. Ta rastlina tvori močne, rdeče jagode. Te se ohranijo do pomladi.

Kot jesenska balkonska rastlina je še posebej primeren hibrid bergenije »Herbstblüte«, ki drugič cveti jeseni in je zelo robusten. Zahteva tudi zelo malo nege. V primeru zmrzali prestavite rastline na toplejše mesto. Najbolje, da jih prestavite v stanovanje.

Večina trav je pozno poleti v polnem razcvetu. Med te spada tudi okrasna trava uniola. Cveti skoraj do konca jeseni. Posebnost večine okrasnih trav je njihova jesenska barva. Ta se razlikuje po intenzivnosti glede na vrsto, vendar je zares prava paša za oči.

Najlepše jesenske barve imajo tako imenovane »toplo-sezonske trave«. Te praviloma začnejo rasti šele spomladi. Ko se pozno poleti temperature dvignejo, pa začnejo cveteti.

Prednosti čudovitega jesenskega balkona sta raznolikost barv in minimalna potreba po negi. Cvetlice se malo zalije samo, če je dalj časa suho. Odstranite tudi odmrla stebla in liste.

Jesenske rože zasadite neposredno v cvetlično korito, ki ima na dnu odtok. Iz glinenih kroglic, proda ali hidroponskega substrata ustvarite drenažni sloj v koritu. Na ta način preprečite zastajanje vode v zemlji, če preveč dežuje ali sneži.

Uporabite velike in globoke lonce in korita. Tako so korenine jesenskih rastlin zaščitene pred zmrzaljo. Pripravite lahko tudi zasaditev neposredno za pomlad. V zemljo dodajte narcise, tulipane ali druge zgodaj cvetoče čebulnice.

Privlačna jesenska zasaditev v temnejšem letnem času lepo popestri balkon ali teraso. Druge rastline pa je treba postopoma pripraviti na zimo. V naslednjem poglavju vam bomo pokazali, kateri koraki so potrebni in kako lahko svoje balkonske rastline zaščitite pred zmrzaljo in mrazom.

Mimogrede, ni nujno, da vse rastline odstranite z balkona ali jih porežete. Ob pravilni negi in previdnostnih ukrepih lahko številne rastline prezimijo na balkonu ali terasi – hkrati pa ponujajo varno zavetje žuželkam, kot so divje čebele.

Če želite trajnice na balkonu obrezati, opravite obrezovanje pred prvo zmrzaljo. To velja za rastline na vrtu in tudi za vse rastline na balkonu ali terasi. Na ta način se lahko poškodbe, ki jih povzročijo rezi, pravočasno zacelijo, preden udari hlad. Na ta način boste rastline zaščitili pred poškodbami zaradi mraza in boleznimi.

Druga zadeva je, da je pri temperaturah, nižjih od 5 °C, večja verjetnost, da se les razkolje, kar bi povzročilo večje poškodbe. Zato izkoristite preostale toplejše dni v letu in pravočasno opravite obrezovanje.

Nekatere rastline so tako občutljive na zmrzal, da jih je bolje prestaviti v prostor za prezimovanje. Pogosto so za to idealni garaža, klet ali zimski vrt. Za številne rastline je idealen suh prostor s čim bolj enakomerno temperaturo. Praviloma ni nujno, da je v prostoru veliko sonca. Predvsem se izogibajte temperaturnim nihanjem, ki jih številne rastline slabo prenašajo.

Preden balkonske rastline premaknete v prostor za prezimovanje, natančno preglejte, ali so morda okužene s škodljivci. To storite po eni strani zato, da zaščitite rastlino pred boleznimi in poškodbami, po drugi strani pa zato, da v svoj bivalni prostor ne vnesete nepovabljenih gostov. Glede okužbe preverite predvsem stebla in liste ter substrat.

Rastlin v času prezimovanja v prostorih običajno ni treba veliko gnojiti ali zalivati. Rastline so zdaj v nekakšnem obdobju zimskega spanja in njihov metabolizem se je močno upočasnil. Ta počitek rastline potrebujejo tudi zato, da si opomorejo.

Veliko prezimnih rastlin potrebuje ustrezno zaščito, da prezimijo na balkonu ali terasi. Lonce prestavite ob steno hiše, kjer je nekaj stopinj topleje, in jih ovijte z zaščitnim materialom, kot je juta, mehurčkasta folija ali vrtna koprena – in sicer tako, da zemlja ni prekrita, da ne nastane plesen.

Na samo rastlino položite vrečo iz jute ali jo ovijte s kopreno: Tako iz listov izhlapeva manj vode, kar preprečuje, da bi se rastlina kljub negi izsušila. Pred mrazom jo zaščitite tudi od spodaj, in sicer tako, da lonec postavite na leseno ploščo ali stiropor. Po zemlji razporedite majhne smrekove vejice: Dodatni sloj ščiti pred ledom in snegom. Če pri roki nimate iglavcev, se juta dobro obnese tudi za prekrivanje zemlje.

Poskrbite tudi za neuporabljene cvetlične lonce in posode za rastline na balkonu in terasi. Zlasti pri loncih iz terakote pride pri nizkih temperaturah hitro do poškodb. Skozi odprte pore prodre voda, ki se ob zmrzali razširi in v najslabšem primeru lahko povzroči razpok lonca. Zato morate pred zimo zaščititi tudi lonce za rastline, občutljive na zmrzal.

To delno velja tudi za plastične posode, ki jih prav tako lahko prizadeneta mraz in led. Če imate na voljo prostor, lahko lonce in korita seveda shranite tudi v zaprtih prostorih.

Če želite spomladi cvetoč balkon, lahko že jeseni posadite trpežne čebulnice. Na primer zvončki, narcise in tulipani so idealni za jesensko sajenje.

Za privlačno jesensko zasaditev na balkonu ali terasi je primerna na primer vresa, kot je jesenska vresa, zimska resa ali brsteča vresa. Primerne so tudi astre, krizanteme in ciklame. Dodate lahko tudi različne trave, ki se pogosto razcvetijo šele pozno poleti.

Poleg številnih jesenskih rastlin za balkon in teraso, med katerimi so nekatere prava paša za oči tudi pozimi, lahko za zimsko zasaditev uporabite črni teloh, golocvetni jasmin in zimsko reso ter mačehe ali homulice.

Tudi pozimi lahko s primerno opremo in nego na balkonu pridelate nekaj zelenjave. Sem sodijo razne vrste solate, kot so zelena solata, motovilec ali rukola, pa tudi pastinak, ohrovt, blitva in redkev. Za ta namen se praviloma priporoča ustrezen balkonski rastlinjak.

Pred zimo zaščitite tudi posode za rastline, občutljive na zmrzal, ali jih shranite v hladnih notranjih prostorih s konstantnimi temperaturami. Posebej posode iz terakote zmrzal in mraz hitro poškodujeta.

Jeseni lahko začnete tudi že saditi za pomlad. Za ta namen so primerni na primer zvončki, narcise in tulipani. Te rastline nato spomladi pokažejo svoje popke in cvetove v gredici ali na balkonu oziroma terasi. Ne pozabite, da potrebujete posode za rastline, odporne proti zmrzali, ali da morate posode zaščititi pred zmrzaljo in mrazom, na primer s kopreno ali juto.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.