Gnojenje zelenjave – koristni namigi

S primernim gnojilom prejme zelenjava v gredi in balkonska zelenjava potrebna hranila za optimalen razvoj. Tukaj vam dajemo nekaj nasvetov, kako gnojiti zelenjavo.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Potreba po hranilih je odvisna od vrste rastlin, svojo vlogo pa igra tudi zemlja. Analiza tal pojasni, katera hranila manjkajo v gredi in katera so v presežku. Tako lahko izberete primerno gnojilo.

Načeloma poznamo dve možnosti gnojenja: mineralno in organsko gnojenje.

Mineralna gnojila oskrbujejo rastline s t. i. hranilnimi ali gnojilnimi solmi. Tukaj so hranila v obliki ionov. Z dodajanjem vode nastane hranilna raztopina z visoko biološko dostopnostjo, tako da lahko rastline hranila neposredno vsrkajo. Mineralno gnojilo tako deluje hitreje od organskega. Lahko pa mineralno gnojilo hitro predozirate, kar lahko nehote spremeni pH-vrednost tal. Tako lahko pride do morebitnih škod v podtalnici.

Namig: Pri dolgotrajnem gnojilu so kroglice obdane z lupino, ki se razkrajajo čez čas, hranila pa se sproščajo počasneje.

Namig: mineralna gnojila NPK vsebujejo soli dušika (N), fosforja (P) in kalija (K). Verjetno najbolj znan predstavnik teh gnojil je modro gnojilo. Mineralno gnojilo uporabljajte varčno in ne prekoračite priporočenih doz. Shranjujte gnojilo zunaj dosega od otrok in domačih živali.

Organska gnojila kot je kompost morajo najprej razgraditi mikroorganizmi v tleh, preden lahko rastline vsrkajo hranila. Čeprav traja ta postopek nekoliko dlje kot pri mineralnih gnojilih, oskrbite z organskimi gnojili zraven rastlin tudi talne organizme. Dodatne prednosti: Gnojilo ostane dlje v zemlji, torej vam ni treba tako pogosto gnojiti in izognete se izpiranju. Z organskimi snovmi lahko tako izboljšate lastnosti tal in zmanjšate nevarnost predoziranja.

Zelenjavno gnojilo za vrt pogosto vsebuje oboje, tako organske kot mineralne sestavine. Organska-mineralna gnojila združujejo prednosti obeh vrst. So dolgotrajna in hranila hitro prodrejo do rastlin.

Organska zelenjavna gnojila rastlinskega ali živalskega izvora so na primer:

•    živalski stranski produkti kot jajčne lupine, ostružki in moka iz rogov
•    Sojina moka
•    Vinasa (stranski produkt pri izdelavi sladkorja iz sladkorne pese)

Organska zelenjavna gnojila pogosto vsebujejo kombinacijo teh sestavin.

Če imate v bližini kako kmetijo, lahko tam povprašate po gnoju. Goveji gnoj lahko dobite kot granulat tudi v trgovini OBI.

Če želite sami pripraviti organsko gnojilo, lahko to naredite s kompostnikom, v katerem se biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zelene smeti iz vrta pretvorijo v kompostno zemljo. Rastline za zeleno gnojenje kot črna detelja in volčji bob obogatijo dušik v tleh. Tudi koprivna brozga je dobro organsko gnojilo. Vsebuje predvsem dušik in po naravni poti krepi rastline, med drugim pomaga proti glivičnim obolenjem kot je plesen. 

Če ste vegetarijanec ali vegan in ne konzumirate izdelkov živalskega izvora, bi morda tudi vrt oblikovali vegansko. Zelenjavo potem na primer oskrbite z rastlinsko brozgo iz kopriv, gabeza ali česna namesto iz živalskega gnojila.

Tudi kompost lahko oblikujete vegansko, tako da kompostirate le rastlinske kuhinjske in vrtne odpadke. Zelenjavno gredo lahko pripravite tudi z vmesno kulturo z gnojilnimi rastlinami.

Namig: če nameravate uporabljati izključno vegansko gnojilo, priporočamo uporabo večjih količin, saj imajo taka gnojila manjšo koncentracijo hranil kot hranila z živalskimi izdelki.

S kompostno zemljo lahko tudi izboljšate razmere tal. Dober čas za nanos komposta je jesen ali pomlad, ko pripravljate gredo. Svežo zemljo pri tem površinsko obdelajte v tla z grabljami oz. s kultivatorjem.

Količina potrebnega komposta je odvisna od zelenjave, ki jo pridelujete. Paradižnik, zelje, zelena in por so zahtevnejši potrošniki in potrebujejo srednjo do visoko količino hranil. Računajte nekje 6 do 10 l komposta na kvadratni meter.

Grah, korenček, redkev in fižol so nizki potrošniki in potrebujejo le polovico tega.

Namig: če redno sejete rastline za zeleno gnojenje, ki zbirajo dušik, kot vmesno kulturo, se lahko gnojenju s kompostom celo v celoti odpoveste.

Moka, zdrob in ostružki iz rogov sodijo vsi v to kategorijo. Med seboj se razlikujejo po stopnji mletja, imajo pa nekaj skupnega: za organska gnojila vsebujejo relativno veliko dušika.

Lahko jih torej uporabljate za oskrbo zelenjave z dušikom. Fino mleta moka iz rogov učinkuje v tleh hitreje od grobih ostružkov. Predvsem visoki potrošniki imajo več koristi od poletnega gnojenja v visoki gredi ali zelenjavnem vrtu.

Namig: Tudi kavna usedlina vsebuje dušik, fosfor in kalij. Osnovo lahko raztresete in posušite, preden jo dodate v gredo ali pustite razpasti v kompostu, da hranila preidejo v zemljo.

Zelišča in listnata zelenjava potrebujejo v glavnem kalij in dušik. Fosforja potrebujejo primerljivo malo, saj je tvorjenje cvetov in plodov tukaj manj pomembno.

Pri tleh s preveč fosfati uporabite najbolje rastlinska organska gnojila. Za vsak je primer je tudi smiselno upoštevati podatke o hranilih na embalaži. Vrednost fosfatov (P) naj bo čim manjša. Če so navedene le sestavine pazite, da je delež kostne moke čim nižji. To je najpomembnejši vir fosfatov v organskih gnojilih.

Za vsak primer lahko na tri ali štiri leta opravite tudi analizo tal in preučite količino fosfatov. Ko se raven v tleh ustali, lahko potem spet uporabljate gnojila s fosfati.

Pri pridelavi nezahtevnih in srednje zahtevnih vrst rastlin dodajte zelenjavno gnojilo neposredno v pripravljeno gredo spomladi ali jeseni. Močni porabniki hranil potrebujejo med rastjo še dodatno gnojilo.

Katera zelenjava potrebuje koliko gnojila je odvisno od posameznih potreb zelenjave. Šibki porabniki hranil so recimo:

•    Špinača
•    Grah
•    Fižol
•    Redkvice
•    Solata/motovilec

Če te vrste preveč gnojite, se v listih solate in špinače shranjuje nitrat. Na kvadratni meter grede je torej dovolj 1 do 3 l zrelega komposta na sezono.

Če stavite na uravnoteženo kolobarjenje in sadite šibke porabnike za srednjimi ali močnimi porabniki, ne potrebujete dodatnega gnojenja s kompostom.

Srednji porabniki hranil so recimo:

•    Koleraba
•    Komarček
•    Rdeča pesa
•    Gadnjak
•    Korenček
•    Krompir
•    Redkev
•    Blitva
•    Česen
•    Čebula
•    Brokoli

Te vrste potrebujejo nekaj več hranil kot šibki porabniki. Za začetek potrebujejo 3 do 5 l komposta na kvadratni meter, ki ga dodate pri pripravi grede. Za gnojenje zgodaj poleti priporočamo ostružke iz rogov ali posebno gnojilo za vrtnine.

Namig: čebula in korenček potrebujeta veliko kalija, ki ga lahko vnesete s pepelom lesa.

Največ hranil potrebujejo močni porabniki. Sem sodijo med drugim:

•    Paradižnik
•    Bučke
•    Buče
•    Kumarice
•    Zelje
•    Zelena
•    Sladka koruza
•    Por
•    Jajčevec

Namig: Pazite pri zelenem gnojenju. Če sadite zelje, se raje izognite setvi gorčice ali oljne ogrščice. Te rastline za zeleno gnojilo so tudi križnice in lahko prenašajo t. i. golšavost kapusnic, ki jo povzroča gliva Plasmodiophora.

S pravilnim zelenim gnojenjem potrebuje greda z močnimi porabniki 6 do 10 l komposta na kvadratni meter. Kot dodaten vir dušika lahko zgodaj poleti uporabite zdrob ali moko iz rogov. Tudi granulirano organsko zelenjavno gnojilo je dobra alternativa.

Če potrebujete hiter dovod dušika, lahko mirne volje večkrat poleti pograbite po koprivni brozgi.