Cvetoče čebulice: Pregled in nasveti za sajenje

Iz čebulic zrastejo cvetlice, ki poskrbijo za pisane barvne dodatke na vrtu – od pomladi do jeseni. Tukaj boste izvedeli, katere cvetoče čebulice obstajajo, kako jih pravilno saditi in negovati ter kako s cvetlicami urediti svoj vrt.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Iz čebulic zrastejo spomladi, poleti in jeseni cvetoče čebulnice. V čebulici cvetlice ali čebulici so založni in prezimni organi rastline. Tudi v primeru gomoljnic se pogosto govori o cvetlični čebulici. Toda strogo gledano imajo le cvetoče čebulnice čebulice. Gomoljnice so jim na videz podobne, vendar so botanično razvrščene drugače.

Iz cvetočih čebulic zrastejo trajnice. Kot geofiti imajo trajnice, ki zrastejo iz čebulic, posebno strategijo prezimovanja: Pred začetkom zime se skrijejo globoko v zemljo in preidejo v obdobje mirovanja. Ponovno poženejo šele spomladi, ko se zemlja ogreje.

Čebulica služi rastlini kot zaščita pozimi in hranilnik za vodo ter hranila. Na ta način so se rastline prilagodile različnim neugodnim življenjskim razmeram, kot so pomanjkanje svetlobe, kratka doba vegetacije in suha poletja.

Posebnost cvetočih čebulic: Poganjki so skoraj povsem izoblikovani. V nekaj dneh po brstenju se že pojavijo prvi cvetovi. Listi proizvajajo hranilne snovi za prihajajočo sezono.

• Cvetoče čebulice se sadijo v času njihovega mirovanja od oktobra naprej.
• Po saditvi čebulica do brstenja spomladi oblikuje prve korenine.
• Odvisno od vrste čebulnice začne poganjati že v zimskih mesecih.
• Novi poganjki se oblikujejo takoj, ko se zemlja spomladi rahlo ogreje.
• Najpozneje v aprilu cveti večina čebulnic.
• Nato najprej ovenijo cvetovi. Listi večinoma še ostanejo. Rastline hranijo hranila za zimo v čebulici cvetlice. Iz oprašenih cvetov se razvijejo tudi semena.
• Od maja naprej se večina spomladi cvetočih rastlin skrije v čebulice.
• Nekatere čebulice in gomolji se sadijo šele spomladi ali poleti. Te rastline cvetijo potem poleti ali jeseni.

Cvetoče čebulnice obstajajo v najrazličnejših oblikah in barvah. Uporabite jih lahko na različnih mestih: na skalnjaku ali trati, na gredicah in v lončkih ali za zasaditev pod drevesi in grmovnicami.

Cvetoče čebulice se zelo lepo obnesejo v gredicah s trajnicami. Tam poskrbijo za prve barvne dodatke v letu in zapolnijo prazna mesta. Za to uporabite cvetoče čebulice za jesensko zasaditev. Iz čebulic se nato razvijejo priljubljene spomladanske cvetlice.

Iz cvetočih čebulic za spomladansko zasaditev se razvijejo cvetlice, ki cvetijo poleti in jeseni ter vrtovom in gredicam dodajo barvitost. Te čebulice cvetlic se sadijo v obdobju od marca do maja.

Cvetoče čebulnice so na voljo v različnih višinah rasti, zato igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju gredic. Rastline lahko v gredici razporedite po velikosti.

Za rob gredice so najprimernejše nizko rastoče rastline. To so na primer grozdaste hrušice, morske čebulice in puškinije. V ozadju pridejo dobro do izraza višje rastoče rastline, kot so prerijske lilije in tulipani.

Ob pravilni izbiri v takšni gredici vedno nekaj cveti, od zgodnje pomladi do jeseni. Na primer, vetrnice in mali zvončki zacvetijo februarja in marca, sledijo jim hijacinte, narcise, kimaste neprave hijacinte in tulipani. Od zgodnjega poletja naprej zacvetijo še lilije. Te lahko kombinirate tudi s sorodnimi gomoljnicami dalijami ali jesenskimi krokusi.

Tulipane in narcise sadite v večje tufe. To v tem primeru pomeni vsaj pet čebulic blizu skupaj. V kombinaciji s cvetočimi čebulnicami druge barve ali velikosti pridejo še posebej do izraza. Cvetoče čebulice, katerih rastline ostanejo manjše, kot je na primer morska čebulica, sadite v še večje skupine. V mislih imejte približno 20 cvetočih čebulic na tuf.

Cvetoče čebulice se običajno sadijo jeseni. Rastline nato cvetijo spomladi. Pogosto je mogoče spomladi cvetoče rastline kupiti tudi kot lončnice in so čudovita dekoracija za balkon ali teraso.

Za večjo zasaditev na vrtu so gole čebulice cenovno najugodnejša izbira. Ob nakupu čebulic ne čakajte predolgo s saditvijo. Toplo in suho okolje lahko čebulicam namreč škodi. Tako so na primer čebulice balkanskih vetrnic, jaric in malih zvončkov majhne ter zato tudi bolj dovzetne za izsušitev. Najbolje je, da jih pred saditvijo čez noč pustite v vodi.

Zdravo čebulico prepoznate po tem, da se njena površina ob nežnem pritisku s prstom komajda udre. Ob nakupu preverite tudi, ali imajo čebulice temno obarvana mesta. Takšna mesta kažejo na bakterijsko ali glivično okužbo.

Posebej priročno je, da lahko po velikosti čebulic običajno ugotovite tudi poznejšo velikost rastline. Zato se določene cvetoče čebulnice, kot so tulipani, pogosto prodajajo razvrščene glede na njihovo velikost.

Najboljši čas za saditev cvetočih čebulic je zgodnja jesen, torej september in oktober. Takrat je zemlja vlažna in prve korenine se lahko dobro oblikujejo. Izjema so irisi. Te sadite šele novembra. Če so namreč jeseni temperature ponovno višje, čebulica vzkali prezgodaj.

Tudi vrtne tulipane sadite raje pozneje, saj so pri nižjih temperaturah manj dovzetni za sivo plesen. Cesarske tulipane in vrste okrasnega luka pa raje sadite v zemljo zgodaj jeseni.

Kako globoko je treba čebulice zakopati, je odvisno od njihove velikosti. Priporočljiva je globina saditve, ki je enaka trikratni velikosti čebulice. Za saditev lahko uporabite tudi tulec za saditev čebulic.

Ker so tulipani in lilije precej občutljivi na premočeno zemljo, napolnite dno luknje za saditev s peščico grobega peska za dobro drenažo.

Cvetoče čebulnice potrebujejo v svoji kratki dobi vegetacije dovolj hranilnih snovi. Ravno velikocvetne in visoko rastoče vrste, kot so narcise ali tulipani, se po njihovem brstenju gnojijo s hitro delujočim mineralnim gnojilom.

Manjše čebulice lahko spomladi nahranite s kompostom. Čebulice, posajene v senci dreves, nahranite tako, da jih zmulčite z jesenskim listjem. To ima pozitiven učinek na primer male zvončke in jarice.

Pri cvetočih čebulicah v travi poskrbite, da bodo imele te pred začetkom košnje dovolj časa za razvoj. V nasprotnem primeru bo cvetov iz leta v leto manj. Pri tulipanih odrežite odcvetela socvetja. Tako bodo rastline prihranile svojo energijo za naslednje cvetenje in jih ne bodo porabile za oblikovanje semen.

Narcise, veliki zvončki in močvirski tulipani so zelo vlagoljubni, zato v primeru suše potrebujejo dodatno oskrbo z vodo. Visoko rastočim vrstam je treba poleg tega zagotoviti oporo. Če za oporo poskrbite takoj, ko rastlino posadite, se izognete poškodbam korenin.

Posamezne čebulnice so primerne tudi za gojenje v loncih ali košarah. Za nizko rastoče vrste, kot so mali zvončki, izberite bolj plitke lonce ali majhne košare. Nasprotno, cvetoče čebulnice z dolgimi peclji bolje izgledajo v višjih posodah.

Zlasti primerni za v zaboje, vedra ali korita so na primer:

• vrtni tulipani (vrsta Tulipa),
• zlatice (hibride sorte perzijske zlatice),
• vrtne narcise (hibridne sorte narcis),
• hijacinte (vrtna hijacinta),
• mali zvonček (zvonček).

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.