Pravilno prezračevanje prostorov

Kdaj prezračevati z na stežaj odprtimi okni in kdaj raje ne? Kakšna zračna vlaga spodbuja nastanek plesni in kaj lahko storite glede tega? Naš vodnik zajema odgovore na to in še več.

Najboljši način za zagotovitev dobro prezračenih bivalnih prostorov je kratkotrajno prezračevanje z na stežaj odprtimi okni. Večkrat na dan zračite z na stežaj odprtimi okni od 10 do 15 minut, da zagotovite zadostno zamenjavo vlažnega notranjega zraka z zunanjim. Dolgotrajnejše prezračevanje z okni, odprtimi na nagib, ne prinaša želenega rezultata.

 V idealnem primeru bi morali prostore z višjo ravnjo vlažnosti, kot so vlažni prostori ali kuhinje, zračiti pogosteje kot druge prostore z nižjo ravnjo vlažnosti. Po prhanju, sušenju perila ali kuhanju čim širše odprite okna v zadevnih prostorih, da preprečite nastanek višje vlažnosti.

Zlasti v pisarnah ali drugih poslovnih prostorih, skrbijo za optimalen zrak v prostorih učinkoviti prezračevalni sistemi. V kuhinji pomaga dobra napa. V prostorih, ki jih je težko prezračevati, se lahko uporabi vlažilnike ali razvlažilnike zraka.

Prezračevanje je zares učinkovito samo, če se zamenja bolj kot ne ves zrak v prostoru. Za ta namen je primerno izključno prezračevanje z na stežaj odprtimi okni. To storite tako, da okna popolnoma odprete. Da bodo izgube energije čim manjše, zaprite vrata sosednjih bivalnih prostorov.

Še učinkovitejše od prezračevanja z na stežaj odprtimi okni je navzkrižno prezračevanje, pri katerem se dodatno odpre še nasproti ležeča okna ali vrata v bivalnem prostoru. Tako nastane prepih in izmenjava postanega ter z vlago obremenjenega zraka v prostoru se pospeši. Čeprav je navzkrižno prezračevanje najučinkovitejši način prezračevanja, to zaradi gradbenih pogojev ni mogoče v vseh prostorih stanovanja ali hiše.

Za prezračevanje okna ni priporočljivo samo odpreti v nagnjeni položaj. Pri prezračevanju z okni, odprtimi na nagib, traja izmenjava zraka od 30 do 60 minut, kar je veliko dlje kot pri prezračevanju z na stežaj odprtimi okni ali navzkrižnem prezračevanju. V tem času se stene in tla močno ohladijo, kar povzroča višje stroške ogrevanja hiše ali stanovanja. Močno ohlajanje zidu okoli okna prav tako poveča tveganje za nastanek plesni. Prav tako poleti daljše prezračevanje z okni, odprtimi na nagib, ni vedno v enaki meri učinkovito kot kratkotrajno in redno prezračevanje z na stežaj odprtimi okni.

Nasvet: Pri prezračevanju opazujte gibanje vlage na merilniku vlage, da dobite občutek glede učinka vašega načina prezračevanja.

Na splošno velja, da je poleti smiselno prezračevati čim bolj zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še razmeroma nizka, ter pozno zvečer ali ponoči. V posebej vlažnih in vročih dneh se izogibajte prezračevanju. Trajanje posameznega prezračevanja je odvisno tudi od zunanje temperature. Ker se v hladnih dneh izmenjava zraka izvede hitreje, od decembra do februarja zadošča od 5 do 10 minut prezračevanja z na stežaj odprtimi okni. Od junija do avgusta pa bi bilo treba prezračevati od 25 do 30 minut. Za marec in november znaša orientacijska vrednost približno 10 minut, za april, maj, september in oktober pa 15 minut.

Kako pogosto je treba prezračevati, je odvisno od tega, koliko se prostor uporablja. Praviloma velja, da je treba prostore v stanovanju prezračiti tri do štirikrat na dan, odvisno od njihove uporabe. Če vas čez dan skorajda ni doma, običajno zadošča, da prostor temeljito prezračite zjutraj in zvečer. Med prezračevanjem izklopite termostate in radiatorje, da ne boste po nepotrebnem porabljali toplotne energije.

Vsebnost vlage v zraku je še posebej visoka v kuhinjah in kopalnicah. Zato je najbolje, da jih prezračite takoj po aktivnostih, ki povzročajo nastanek vlage, kot je kuhanje ali prhanje, in tako takoj zmanjšate vlažnost ter tveganje za nastanek plesni. Tudi med spanjem telo odda veliko vlage. Zato, če je le mogoče, prezračite spalnico takoj, ko vstanete.

Mehanski prezračevalni sistem samodejno skrbi za redno izmenjavo zraka in bistveno zmanjša napor, potreben za prezračevanje skozi okna. Če načrtujete novogradnjo ali prenovo, razmislite o sodobnem klimatskem in prezračevalnem sistemu.

V štiričlanskem gospodinjstvu se v celotnem dnevu v zrak sprosti od 10 do 12 litrov vode v obliki vodne pare. To se ne dogaja samo pri kopanju ali prhanju, ampak tudi pri kuhanju, sušenju perila in zaradi znojenja. Vlago oddajajo tudi sobne rastline. Če se vlažnega zraka ne zamenja z bolj suhim zunanjim zrakom, se poveča nevarnost za nastanek plesni. Poleg tega višjo vlažnost večina ljudi doživlja kot obremenjujočo.

Vlažnost, ki je ugodna za človeka, je med 40 in 60 %. Rastline in tudi plesen pa imajo običajno raje višjo vlažnost. Pomemben korak pri zmanjševanju tveganja za nastanek plesni je zmanjšanje vlažnosti z optimalnim prezračevanjem. Vlažnost v prostorih spremljajte z merilnikom vlage.

Da bi zagotovili optimalno klimo v prostorih, ves čas spremljajte vlažnost, zlasti na problematičnih območjih stanovanja. Merilnike vlage namestite na primer v kopalnici, kuhinji in spalnici. Vlažnost je priporočljivo spremljati z merilnikom vlage tudi v prostorih, v katerih pogosto sušite perilo. Če vlažnost naraste nad 60 %, jo optimizirajte s prezračevanjem. V takih prostorih po potrebi odprite okna za nekoliko dalj časa in pogosteje, da jih prezračite.

Če pa imate opravka s prostorom z nizko vlažnostjo, manjšo od 40 %, lahko tudi to negativno vpliva na počutje stanovalcev. V tem primeru se pogosto pojavijo draženje kože in sluznic ter razdražene oči in bolečine v grlu. Če vrednost ostaja nizka, povečajte vlažnost, na primer s sušenjem perila v prostoru in z uporabo rastlin ali vlažilnikov zraka. Pri takih ukrepih bodite pozorni, da ne bi nenadoma imeli težav s plesnijo.

Z ustreznim prezračevanjem poleg uravnavanja vlažnosti v bivalnih prostorih zmanjšamo tudi koncentracijo škodljivih snovi v zraku v prostoru. Pri dihanju ljudje proizvajamo ogljikov dioksid, ki je v velikih količinah zdravju škodljiv. Poleg tega lahko v zrak v bivalnem prostoru sproščajo škodljive snovi tudi tekstil, pohištvo in stenske barve. V majhnih količinah škodljivih snovi in zatohel/slab zrak povzročajo težave s koncentracijo, utrujenost ter blage glavobole, dolgoročno in v višjih koncentracijah pa lahko povzročijo tudi dolgotrajna in resna obolenja. S ciljnim prezračevanjem lahko onesnaženi zrak v prostoru zamenjate s svežim zrakom in tako znatno izboljšate klimo v prostoru.

Uspešno zmanjševanje tveganja za nastanek plesni ni odvisno samo od pravilnega prezračevanja, temveč tudi od pravilnega ogrevanja. Toplotni mostovi, kot so hladne zunanje stene, so idealno gojišče za plesen zaradi kondenzacije. Če prostore pravilno ogrevate, se odvečna voda ob pravilnem zračenju vpija v stene in pohištvo ter se oddaja navzven. Če je v prostoru prehladno, se vlaga zadržuje in tveganje za nastanek plesni v stanovanju se poveča.

Čeprav kletni prostori običajno niso naseljeni in zato tudi ne ogrevani, morate tudi te redno zračiti. Za ogrevane kletne prostore velja enak princip kot za druge bivalne prostore. Pri temperaturah, nižjih od 15 °C, pa vlaga kondenzira. Zato kletnih oken ne imejte stalno odprtih, da bo tveganje za nastanek plesni čim manjše.

Izogibajte se temperaturnim razlikam med ogrevanimi in neogrevanimi prostori, večjimi od 4 °C, ter imejte vrata neogrevanih prostorov zaprta. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost kondenzacije toplega zraka na hladnih stenah.