Peka na žaru na oglje – nasveti in informacije

Peka na žaru na oglje je klasičen način pečenja jedi. Plameni prasketajo, ogenj pa tli, kar ustvarja prijetno poletno vzdušje med večerno peko na žaru. Tukaj preberite, kako lahko prižgete žar na oglje, ga pravilno pogasite ter na kaj vse morate biti pri peki pozorni.

Za pečenje na žaru na oglje potrebujete le oglje ali brikete in vžigalnik za žar, da zakurite žar. Alternativno lahko uporabite oglje iz kokosa. Prednosti oglja: Oglje hitro gori, je lahko vnetljivo in cenovno ugodno. Poleg tega peka na žaru na oglju ustvarja čudovito vzdušje ob žaru.

Poleg oglja boste za pečenje na žaru potrebovali klasičen žar na oglje ali okrogli žar, ki je na voljo v različnih velikostih in oblikah. Različni žari se razlikujejo tudi po ceni. Cena med drugim pomembno vpliva na kakovost in trajnost izdelka. Bolj kakovostni žari imajo običajno boljšo opremo, kot je dodatna odlagalna površina ali vgrajen termometer. Posebna oblika žara na oglje je dimni žar, ki se ogreva s pomočjo oglja in se uporablja predvsem za pripravo in dolgotrajno kuhanje mesa. Za to vrsto peke so najbolj primerni ogleni briketi, saj lahko med dimljenjem meso več ur pečete na nizki vročini.

Če želite peči na oglju, poskrbite, da je žar postavljen na prosto odprto površino. S tem zmanjšate nevarnost požara. Zdaj lahko začnete polniti žar z ogljem in ga prižgete z vžigalnikom. Ko ima žerjavica belo plast pepela in je vžigalnik popolnoma dogorel, lahko položite hrano na rešetko. To se običajno zgodi po 20 do 30 minutah. 

Tukaj boste izvedeli, kaj morate še upoštevati pri pečenju na žaru na oglje in kako ga lahko pozneje očistite.

Pečenje z ogljem je in bo ostalo priljubljeno – mnogi ljubitelji žara menijo, da je to posebno vzdušje, hrana na žaru pa dobi bogatejši okus. Oglje nastaja pri zgorevanju lesa. Za to se pogosto uporablja bukov les. Pri izdelavi se les na primer zloži v kup in prekrije z vejami jelke ter zemljo. Ta klasična konstrukcija se imenuje oglarska kopa. Za izdelavo oglja se oglarska kopa nadzorovano zažge in les začne zgorevati brez prisotnosti zraka. Kar ostane, je med drugim oglje. Prednost oglja je, da se kot gorivo hitro segreje in v povprečju gori od 45 do 75 minut.

Če imate žar na oglje, lahko poleg oglja kot gorivo uporabljate tudi tako imenovane brikete. Briketi za žar so narejeni iz premogovega prahu, stisnjenega skupaj. Briket je v primerjavi z ogljem težje vžgati, vendar zaradi visoke gostote dlje žari. Zato so briketi za žar najprimernejši za dolgotrajno peko na žaru, ki traja do dve uri, ali za posredno peko na žaru.

Prednost oglja je, da ga je mogoče kupiti v velikih in majhnih količinah. Poleg tega jedi na žaru, glede na uporabljeno oglje, pridobijo različne okuse. Prav tako vam ni treba prenašati plinskih jeklenk ali priklapljati žara na vtičnico. Tako imate precej svobode pri izbiri mesta za postavitev žara na vrtu, balkonu ali terasi.

Žari na oglje so na voljo v različnih izvedbah, kot je priljubljen okrogli žar. Ti žari imajo to prednost, da lahko pri številnih modelih nastavljate višino rešetke za peko, s čimer določite, kako blizu je hrana oglju. Drug model je dimni žar, ki se uporablja za meso z daljšim časom pečenja.

Žar na oglje prispeva tudi k vzdušju zabave ob peki na žaru. Kot pri tabornem ognju ogenj prasketa in plapola. Ko se zvečer stemni in ohladi, se lahko vi in vaši gostje ob še žarečem žaru pogrejete.

Čeprav se hrana na žaru na oglje peče hitro, morate med pečenjem paziti, saj gre za odprt ogenj. Še posebej, če je pri peki na žaru prisoten tudi alkohol, bodite ob žaru previdni, da ne pride do vžiga plamena. Poleg tega se lahko pojavi dim, ki draži sluznico. Poskrbite torej za zadostno prezračevanje, postavite žar na odprto površino in spremljajte smer vetra. Tako zmanjšate nevarnost požara in dima. Tudi oblačila lahko vpijejo vonj po dimu, če veter piha v neugodni smeri.

Pri mastni hrani na žaru pogosto maščoba kaplja na oglje, saj je hrana neposredno nad ogljem. To predstavlja nevarnost za vžig plamena. Rešitev je na primer uporaba aluminijaste posodice in redno pivnanje maščobe s papirnato brisačo. Še ena pomanjkljivost žarov na oglje: Žar na oglje se ohlaja dlje časa kot drugi žari.

Peka na žaru na oglje na balkonu ali terasi sama po sebi ni prepovedana. Vendar pa ima najemodajalec pravico to prepovedati v hišnem redu ali v najemni pogodbi. Če je peka na žaru na splošno prepovedana, na balkonu ne smete peči z žarom na oglje, plinskim ali električnim žarom. Če vseeno pečete, lahko dobite opomin ali celo odpoved najemnega razmerja.

Tudi če prepoved ni navedena v najemni pogodbi ali hišnem redu, morate biti uvidevni do sosedov – ne glede na to, ali žar uporabljate na vrtu, terasi ali balkonu. To pomeni, da dim vašega žara ne sme motiti sosedov. V nasprotnem primeru ste lahko kaznovani z globo. Zato se morate najprej pozanimati o prepovedi v hišnem redu in najemni pogodbi ter se po potrebi o tej temi pogovoriti s svojimi sosedi.

Žar na oglje lahko prižgete z vžigalnikom za žar ali kaminom za prižiganje oglja. Če se odločite za vžigalnik za žar, najprej odstranite rešetko žara in odprite prezračevalne lopute. Nato napolnite rešetko za oglje z ogljem ali briketi in jih razporedite v piramidno obliko. Vžigalnike za žar v obliki kocke razporedite pod oglje.

Če uporabljate prižigalni gel, ga nanesite po oglju in pustite delovati nekaj časa. Vžigalnik za žar zdaj prižgite z vžigalico ali vžigalnikom. Ko žerjavica začne iskriti, se na njej pojavi bela plast pepela in je vžigalnik za žar popolnoma dogorel, lahko začnete peči.

Alternativno lahko za prižiganje uporabite tudi kamin za prižiganje oglja, ki ga napolnite z ogljem ali briketi. Podobno kot pri vžigalniku za žar postavite kamin za prižiganje oglja na rešetko za oglje in odprite prezračevalne lopute. Oglje prižgete na primer s časopisnim papirjem, ki ga postavite pod oglje. Oglje lahko zakurite tudi z vžigalnikom za žar. Ko je oglje popolnoma razgorelo, ga iz kamina za prižiganje oglja preložite na rešetko za oglje.

Nasvet: Za pečenje na žaru vedno uporabite suho oglje, saj s tem zmanjšate nastajanje dima. Oglje lahko pustite, da se posuši na soncu. Če so briketi mokri, jih ni mogoče uporabiti, saj le ti razpadajo.

Za razliko od plinskih ali električnih žarov je pri tradicionalnih žarih na oglje težje določiti natančno temperaturo. Pri kakovostnih okroglih žarih je termometer običajno nameščen na pokrovu, kjer lahko enostavno odčitate temperaturo. Nekateri strokovnjaki za peko na žaru pa temperaturo previdno ocenijo tako, da roko držijo približno 13 cm nad žarom. Če roka po približno dveh do treh sekundah začne boleti, pomeni, da je temperatura žara med približno 230 in 300 °C. Pri uporabi te metode bodite previdni, da se ne opečete. Seveda pa je ta metoda tudi nenatančna.

Nasvet: Varnejša je uporaba termometra za žar.

Temperaturo pečenja hrane lahko uravnavate z nastavljanjem položaja rešetke. Na nižji višini, bližje žerjavici, je več toplote kot na višji. Če se hrana na žaru zunaj prehitro zapeče, premaknite rešetko nekoliko višje.

Ko ste hrano zapekli in žara ne potrebujete več, ga morate pravilno pogasiti. Za to zaprite prezračevalne lopute, ki ste jih odprli, ko ste prižgali ogenj. Če ima žar pokrov, tudi tukaj zaprite prezračevanje. Z zaprtjem ustavite dovod kisika do oglja, zato le ta ne more več goreti. Ko ogenj ugasne, odprite pokrov, da se oglje ohladi. Na koncu lahko ohlajeno oglje odstranite in ga položite na kompost.

Nasvet: Ohlajeni ogleni briketi morajo biti zavrženi med gospodinjske odpadke, saj niso v celoti izdelani iz lesa.

Ko odstranite ostanke oglja, lahko začnete s čiščenjem žara. Če uporabljate brikete, v klešče za žar vpnite žareč briket in z njim podrgnite po rešetki, da odstranite zažgane ostanke hrane. Očistite rešetko z žično krtačo in kotel žara z metlo. Po nekaj pekah na žaru lahko žar dodatno očistite z vročo vodo.