Če poznate vzroke in znake plesni, jo lahko preprečite in pravočasno odstranite. Preberite tukaj, na kaj morate biti pozorni, da bo vaše stanovanje ostalo brez plesni.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Plesen v bivalnih prostorih škodi zdravju in uničuje dele hiše. Če ste odkrili plesen, je pomembno najti vzrok zanjo in ga odpraviti. Tako se izognete ponovnemu nastajanju plesni. Pri odstranjevanju plesni delajte izključno v zaščitni obleki, s svežim zrakom, z odprtimi okni in zaprtimi vrati. Pred vdihavanjem trosov plesni se zaščitite z zaščitno masko FFP3. Preden začnete odstranjevati tapete, prevleke ali silikonske fuge, jih popršite s sredstvom proti plesni. Tako poskrbite, da se trosi ne bodo razpršili po zraku. Pri močno razširjeni plesni priporočamo odstranjevanje ometa. Površino nato temeljito obdelajte z odstranjevalcem plesni. Po nanosu se mora stena vsa posušiti. Prepričajte se, da ste vzrok plesni res odstranili. Zdaj lahko nanesete nov omet in steno tapecirate.

Namig: večji napad plesni, na primer v kleti ali bivalnih prostorih, odstranite vedno s pomočjo strokovnjakov. Strokovnjaki vam pomagajo prepoznati razlog za plesen in določiti primerne sanacijske ukrepe. Ni važno, ali gre za večji ali manjši napad, le popolna odprava vzroka ter pravilno izvedena sanacija trajno odstranita plesen.

Pogost vzrok za plesen v hiši je nepravilno zračenje in gretje. Plesen uspeva v prostorih z visoko vlago in hladnimi stenami. Tudi poškodovan vodovod ali napake oz. pomanjkljivosti pri gradnji prispevajo k tvorjenju plesni. Defektna streha ali razpoke na stenah so še eni od možnih vzrokov za plesen, pa tudi počene cevi ali visoka vlaga v kleti. Da lahko gre vlaga iz tal in sten, pazite pri gradnji vedno na primerno sušenje gradbenega materiala. Če je hiša nepravilno izolirana, lahko nastanejo toplotni mostovi med različnimi območji in gradbenimi deli. Tako se tvorita vlaga in kondenz in lahko nastane plesen.

Pogosti prvi znaki plesni so zatohel vonj in madeži na stenah, fugah, pohištvu, preprogah ali drugih predmetih. Ob v hišah pogosto pojavljajoči se črni plesni poznamo tudi belo, zeleno, rumeno in rdečo plesen.

Črna plesen

Ta nastane v celotni hiši pri težavah z vlago. Pogosto se začnejo tvoritičrne pike in površine, ki so lahko zaradi različnih vrst plesni različno suhe ali sluzaste. Črna plesen je izjemno nevarna za zdravje.

Bela plesen

V neogrevanih, hladnih in vlažnih prostorih kot v kleti lahko nastane bela plesen. Ravno na belih podlagah se jo včasih težko prepozna. Pomagajte si z drugimi indikatorji: trohnoben vonj in pojavljanje prašičkov, srebrnih ribic in ostalih žuželk so znaki morebitne plesni. Bela plesen je rizičen faktor za številne bolezni. Pogoste pritožbe so glede suhega zraka, kar lahko vodi do napačnih diagnoz in kontraproduktivnega vlaženja zraka.

Zelena plesen

Zelena plesen se pojavi na živilih, rastlinski zemlji, vlažnih prostorih in fugah. Pogosto nastane puhasta, kosmata obloga. Zelena plesen lahko sproži alergije ali astmo, a je v primerjavi z ostalimi vrstami plesni manj škodljiva.

Rumena plesen

Rumena plesen je tukaj precej redka. Lahko pa se pojavi pod slabimi higienskimi pogoji. Najraje ima vlažne kote, blazine ali bombaž. Podobno kot črna, je tudi rumena plesen škodljiva ljudem in živalim.

Rdeča plesen

Rdeča plesen se lahko začne tvoriti na celuloznih podlogah kot papirnatih tapetah. Najraje ima vlažne prostore kot na primer kopalnice. Ni tako zdravju škodljiva kot črna ali rumena plesen, vendarle pa lahko sproži astmo.

Če je prizadeto manjše območje, recimo stena, in vzrok zanjo ni v konkretnih gradbenih napakah oz. pomanjkljivostih, lahko sanacijo opravite sami. Preden začnete z odstranjevanjem plesni, odprite okna v prizadetem prostoru in zaprite vsa vrata do ostalih sob. Priporočamo, da vse napadeno pohištvo, preproge in ostale predmete primerno zavržete. Tako se trosi ne bodo razširili v ostale prostore.

Med delom umaknite pohištvo in ostale predmete iz poti. S prekrivno folijo jih zaščitite pred umazanijo. Med sanacijo imejte oblečena primerna zaščitna oblačila. Priporočamo vsaj rokavice, dihalno masko in varnostna očala. Namig: ne pozabite temeljito umiti tudi sebe in svojih oblačil.

Območje primerno napršite, da se bo v zrak sprostilo manj trosov plesni. V nobenem primeru ne obdelujte suhe površine. Nato odstranite napadeno tapeto. Za kuhinjo, spalnico in otroško sobo je primeren odstranjevalec plesni brez klora, saj nima vonja. V kopalnici in prhi lahko uporabite sredstva s klorom. Za lastno zaščito in zaščito površin vedno upoštevajte navodila proizvajalca. Sredstva s klorom namreč belijo in razkužujejo.

Alternativa pri suhih površinah je 70-odstotni etilni alkohol (etanol), pri vlažnih površinah pa 80-odstotni. Pri uporabi tega obstaja nevarnost požara in eksplozij. Namesto domačih sredstev kot sta alkohol in kis zato vedno priporočamo odstranjevalce plesni.

Napadene tapete pazljivo snemite in jih nemudoma vrzite stran. Prav tako obdelajte star silikon v fugah. Pri sanaciji priporočamo protiglivični sanitarni silikon ali silikon proti plesni. Ploščice temeljito očistite s sredstvom proti plesni.

Napaden omet okoli plesni odstranite. Za popolno odstranitev plesni še na koncu temeljito očistite okolico napadenega mesta. Prizadet material lahko zavržete skupaj z gospodinjskimi odpadki, če ga prej varno zaprete v vrečo za smeti.

Če je stena vlažna, jo lahko posušite s pihalnikom. Na manjših površinah lahko uporabite tudi fen. Pazite, saj je tukaj tudi povečana nevarnost požara.

Vlago redno preverjajte, sploh pa pri sumu plesni, s higrometrom. Tako lahko določite relativno vlago v prostoru. V bivalnih prostorih naj znaša med 55 in 60 %, pozimi pa lahko tudi nekoliko manj. Prenizka vlaga škodi zdravju, v previsoki vlagi pa lahko nastane plesen.

Ob vlagi je pomembna tudi sobna temperatura. Bivalni prostori kot recimo otroške sobe, jedilnice in dnevne sobe, torej prostori, kjer se ljudje aktivno zadržujejo, naj imajo nekje 20 °C. V ostalih prostorih kot v spalnicah in kuhinji je pri odsotnosti priporočena temperatura okoli 17 ali 18 °C. Ponoči so lahko te temperature spet vsaj 5 °C nižje. Ta priporočila so iz nemškega zveznega urada za okolje. Pri gretju se je pomembno izogibati toplotnim mostovom med prostori in materialom. V nasprotnem primeru se lahko tvori kondenz, kar lahko spet privede do plesni. Zato zapirajte vrata med različno ogrevanimi prostori. Če so sobe dobro izolirane, lahko segrevate celoten prostor na enaki temperaturi.

Zraven pravilnega ogrevanja in nadzora vlage sodi tudi pravilno zračenje. Prekomerne vlage se lahko znebite le s pravilnim zračenjem. Namesto daljšega odpiranja oken na kip raje večkrat dnevno ustvarite prepih za pet do deset minut. To je posebej pomembno v spalnici, kopalnici in kuhinji. Če ne zračite redno ali to zaradi gradbenih razlogov ni možno, uporabite razvlaževalnik zraka. V kuhinji lahko vlago znižate z zmogljivo napo.

Posebej skrbno zračenje priporočamo v kopalnici. Prho, kopalno kad in po potrebi tla posušite po vsaki uporabi, brisače pa takoj obesite, da se posušijo. Tudi na splošno ne sušite perila v prostorih z že tako visoko vlago. V kopalnicah brez okna je uravnavanje vlage še toliko pomembneje. Tukaj uporabite primeren vlažilec zraka.

Pohištva ali ostalih predmetov ne postavljajte neposredno pred hladne zunanje stene. Z razmakom približno 5 do 10 cm do stene omogočite neovirano kroženje zraka. Ne ovirajte radiatorjev in poskrbite za izolacijo ob zunanjih stenah. Težavne stene lahko obdelate z impregnacijo proti plesni ali pa pri barvanju uporabite barvo proti plesni. Načeloma se vedno najprej lotite vzrokov v hiši, da se plesen sploh ne more začeti tvoriti.