Podpora živalim pozimi: nasveti in ideje

V tem priročniku je opisano, kako lahko pomagate živalim na vrtu pri prezimovanju. Preberite, kako različne živali prezimujejo, kako jim pomagati v hladnem obdobju in kako na to pripraviti svoj vrt.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

V nasprotju z ljudmi morajo živali zimo preživeti na prostem. Poleg nizkih temperatur je velik izziv tudi manjša zaloga hrane. Nekatere živali zato hibernirajo, druge preidejo v mrzlo otopelost spet tretje pozimi mirujejo. Obstajajo tudi živali, ki razvijejo gosto dlako in izkoristijo zalogo hrane, ki je na voljo pozimi.

Nekatere živali preživijo zimo v toplejših krajih: lastovke, pogorelčki, penice in nekateri metulji odletijo na jug. Vrabci, srake in sinice, tako imenovane ptice stalnice, pa se ne selijo.

V naših zemljepisnih širinah zemlja le redko zamrzne globlje od 0,5 m. Deževniki se zato pozimi globoko zakopljejo in si tam zgradijo gnezda. Tudi krti v hladnih mesecih kopljejo globlje, da bi našli hrano. Ne prezimujejo nič bolj kot voluharji, ki pogosto gradijo svoje brloge neposredno v travnati ruši.

Krastače, žabe in kuščarji se zatečejo v luknje v tleh. Skrivajo se tudi v starih mišjih luknjah ali votlih drevesnih štorih. V teh skrivališčih pogosto najdemo tudi čmrlje. Matice preživijo zimo in spomladi ustvarijo novo kolonijo.

Metulji prezimujejo kot jajčeca ali ličinke. Bube se zadržujejo pri tleh. Trajnice in trave, ki jih jeseni ne porežemo, jim služijo kot zavetje. Citronček in dnevni pavlinček pa prezimita kot vešča. Dnevnega pavlinčka pozimi pogosto videvamo v garažah ali vrtnih hiškah. V njih si svoj dom pogosto uredi tudi polh.

Ježi najraje prezimujejo v kupu listja ali v ježkovi hišici na vrtu. Tam radi prezimijo tudi netopirji, hrčki in svizci. Te živali takrat zmanjšajo frekvenco dihanja in srčnega utripa ter telesno temperaturo. V tem času jim energijo zagotavlja prej zaužita maščoba.

Opomba: živali v zimskem spancu nikakor ne smemo vznemirjati. Za prebujanje porabijo veliko energije, zato lahko nenadno prebujanje ogrozi njihovo življenje.

Veverice in rakuni prezimujejo. Zato se kar naprej zbujajo, prehranjujejo in obnavljajo svoje zaloge. Netopirji čez zimo spijo v predorih ali jamah. Najdemo jih lahko tudi na podstrešju, v hlevu ali lopi.

Muhe, hrošči, ose in divje čebele najdejo prostor za razmnoževanje in prezimovanje v hotelu za žuželke. Ponudite različne vrste bivališč, da lahko več žuželk najde primeren prostor. Kot hoteli za žuželke so primerni perforirana opeka, kosi lesa z luknjami, snopi slame in trstja, pa tudi lesene škatle z vhodnimi režami.

Pikapolonice pogosto prezimujejo v razpokah okoli oken ali rolet. V njih je nekoliko topleje kot ostati na prostem brez zaščite. Listne uši prezimijo kot jajčeca, ki visijo na mladih poganjkih dreves ali grmovja. Tenčičarice začnejo iskati zavetje pred zmrzaljo od oktobra naprej. Tem žuželkam so všeč hlevi, garaže in podstrešja.

Da bi ribe v ribniku preživele zimo, potrebujejo vodo globine vsaj 1 m. Edino tam temperature ostanejo dovolj visoke, da ribe lahko prezimijo. Če je vaš ribnik plitvejši, naj ribe prezimijo v kadi na svetlem in ne preveč mrzlem mestu ali v hladnovodnem akvariju.

Namig: s preprečevalci ledu v ribniku lahko zagotovite potrebno izmenjavo plinov tudi pozimi.

V ribniku prezimujejo tudi pupki in žabe. Zakopljejo se v blato na dnu ribnika.

Veverice pozimi potrebujejo veliko energijsko bogate hrane. Lešnikov grm ali oreh vevericam zagotavlja veliko hrane. Poleg tega postavite ptičjo krmilnico. Male divje živali hranite z lešniki in orehi ter nesoljenimi arašidi, koruzo, suhim sadjem in korenčkom.

Rdeči plodovi popestrijo zimski vrt. Poleg tega so pomemben vir hrane za ptice, kot so kosi, taščice in stržki, ki imajo rade mehko hrano. Veliko hrane zagotavljajo na primer brogovita, jerebika, divja vrtnica in glog.

Različne živali – med njimi tudi polh – najraje prezimujejo v vrtni hiški ali lopi, kjer so zaščitene pred snegom in dežjem. Ti prostori so tudi mirni, zato lahko živali nemoteno prezimujejo.

Namig: v lopi pustite nekaj jabolk v košarah kot slasten prigrizek za živali.

Gole stene ozelenite z bršljanom. Po približno desetih letih bo zacvetel. S cvetovi se jeseni hranijo divje in medonosne čebele, trepetavke, pikapolonice in metulji.

Žuželke se lahko skrijejo v razpoke preperelega lesa in preidejo v hladno mirovanje. Kupi listja so prav tako dobro mesto za prezimovanje živali, kot so ježi. Zato kupov lesa in listja ne pospravljajte.

Število ptic pevk in žuželk v severni in srednji Evropi še naprej upada. Strokovnjaki zato svetujejo krmljenje živali pozimi.

Zrnojede ptice, kot so siničke, ščinkavci ali vrabci, lahko pozimi hranite s semeni in zrni. Med drugim obožujejo sončnična semena, arašide, pšenična zrna, oves ali laneno seme. Pomembno je, da semena in oreščki niso soljeni ali praženi. Krmilnice postavite tako, da do njih ne morejo dostopati mačke, in ptice pevke hranite z ustrezno hrano za ptice, sestavljeno iz sončničnih semen, jedrc arašidov ali posebne mešanice za divje ptice.

Za mehkojede ptice, kot so kosi, drozgi in škorci, so primerni posušeni gozdni sadeži, jabolka in hruške. Najbolje jih je hraniti z manjšimi količinami, vendar pogosteje – tako sadje ostane sveže. Poskrbite tudi, da sveže sadje pri nižjih temperaturah ne zmrzne.

Tako ptice, ki imajo rade žita, kot tudi ptice, ki imajo rade mehko krmo, obožujejo lojne pogače. Ta mastna hrana je običajno sestavljena iz mešanice semen, arašidov in jabolk ter je zelo hranljiva.

Ježi prezimujejo, ker bi sicer v tem času našli malo hrane. Zato jeseni pojedo veliko maščobnih zalog. V tem času postavite krmilnico z arašidi, suho hrano za ježe, bogato z žuželkami, mačjo hrano in nesoljenimi umešanimi jajci brez mleka.

Poleg krmilnice ježem ponudite tudi ježkovo hišico za prezimovanje. Večina ježkovih hišic ima odprta tla, poševno streho in vhodno odprtino. Idealno mesto za namestitev je pod kupom listja ali grmičevja. Mah in listje jež sam prinaša v notranjost. Te divje živali prezimujejo od konca oktobra do konca marca.

Pod streho postavite različne naravne materiale, da bodo zaščiteni pred vetrom in vremenskimi vplivi. Tako boste pozimi pomagali koristnim žuželkam. Pikapolonice, pajki in členonožci se na primer skrijejo v borove storže ali ohlapne kose lesa.

Podmladek divjih čebel pogosto prezimuje v ceveh trstja ali hlodov. V lubje lesa izvrtajte približno 5 do 8 mm debele cevke.

Opomba: prepričajte se, da vrtate v lubje in ne v čelno stran. V nasprotnem primeru se bodo cevke raztrgale, vanje bo prodrla vlaga in živali bodo poginile.

Jeseni ne obrezujte vseh rastlin na gredicah, ampak jih pustite pri miru. S tem si prihranite delo in pomagate žuželkam, členonožcem in pticam. Zlasti slednje lahko pozimi kot vir hrane uporabijo semena ameriškega slamnika ali osata. Tudi votla stebla nekaterih rastlin služijo kot dobra zimska bivališča za divje čebele in njihove potomce.

Gnezdilnice za ptice na vrtu namestite že jeseni. Ptice jih bodo pozimi uporabile kot topla mesta za spanje.

Namig: gnezdilnice obesite na varno višino in jih stabilno namestite.

Hranjenje večjih divjih živali, kot so srne, lisice ali divji prašiči, na splošno ni dovoljeno, poleg tega pa je za živali škodljivo. Zaradi hranjenja lahko divje živali izgubijo naravno plašnost pred ljudmi in se preveč približajo mestom in naseljem. Tam lahko ljudi ogrožajo divji prašiči, volkovi, lisice, rakuni in druge vrste. Mnoge od teh divjih živali prav tako povzročajo škodo v stanovanjskih območjih.

Poleg tega je ponujena hrana pogosto neprimerna in neustrezna za posamezno vrsto. Srnjad in druge divje živali lahko v času stiske, na primer v hudi zimi, hranijo zgolj lovci ali gozdarji.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.