Les za kurjavo

Če želite kamin za ogrevanje na drva, morate pri nakupu in skladiščenju lesa upoštevati nekaj stvari. Tukaj boste izvedeli vse o različnih merskih enotah, pravilnem zlaganju in skladiščenju lesa za kurjavo.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Za dobro gorenje lesa za kurjavo ga je treba pravilno zlagati in hraniti. Les naj bo zaščiten pred vremenom in hranjen na suhem. Prav tako naj bo pod streho in na soncu. Idealna je denimo južna stena hiše.

Ne uporabljajte ponjave, da zmanjšate verjetnost nabiranja vlage. Zrak pod njo namreč ne more več krožiti med poleni. Tako se lahko kopiči vlaga in nastaja plesen. Les se tudi od spodaj ne sme zmočiti. Lahko ga zlagate na kamenju ali paletah.

Poleg južne strani hiše je še več krajev za zlaganje lesa, denimo klet, vrtna lopa, napušč ali regal za drva.

• V kleti hranite le dodobra sušen les, saj kroži v njej premalo zraka za vlažen les. Če hranite v kleti vlažen les, lahko pride do plesni.
• Če imate prostor v vrtni lopi, lahko drva zložite tudi tam. Poskrbite za primerno zračenje. Vrtna lopa z več kot eno odprto stranico je idealna za shranjevanje drv.
• Napušč ščiti drva pred dežjem, tako da jih lahko zložite ob hišni steni. Upoštevajte razmak od stene hiše 5 cm do 10 cm, da lahko zrak dovolj kroži.
• Pomagate si lahko tudi z regalom za les. Tako je vse dobro razvrščeno, zračeno in vedno na dosegu roke.

Les ima najboljšo kurilno vrednost s preostankom vlage od 15 % do 20 %. To vrednost lahko določite z merilnikom vlage.

Sploh pri svežem lesu se pogosto zmotimo glede časa hrambe. Hranimo ga lahko do tri leta. Zato naj bo prostor za shranjevanje lesa dovolj velik. Tako lahko že posušena drva skurite in ostala mesta dopolnite s svežimi poleni.

Pravilna metoda zlaganja je ključna za dobro gorenje lesa. Ravnajte tako:

1. začnite s spodnjo vrsto. Položite polena eno ob drugo z majhnim razmakom na trdno podlago. Tako lahko zrak kroži.
2. V drugi vrsti položite poleno prečno na spodnjo vrsto. Približno tri polena morajo imeti prostor eno ob drugi.
3. Naslednje vrste zlagajte izmenično, kot opisano v prvih dveh korakih.

Tako lahko zrak med poleni optimalno kroži in zložen les je dovolj stabilen, da vzdrži veter.

Opomba: pri uporabi pripomočkov za zlaganje in regalih lahko celoten les zlagate vzporedno.

Les za kurjavo lahko kupite v različnih oblikah. Odvisno od želenega vloženega fizičnega dela ga lahko nasekate sami ali kupite že nasekanega.

Če nimate tehničnih zmožnosti sekanja lesa, ga lahko kupite kot metrsko blago. Les je potem že razsekan v polena in ga morate le še razžagati.

Najmanj dela je z nakupom že pripravljenega lesa. Polena so že razrezana na določeno dolžino in posušena. Tudi tukaj pazite na primerno skladiščenje in zlagajte polena po navodilih zgoraj. Posebej poceni lahko kupite les za kurjavo na začetku leta.

Količina lesa je navadno navedena v prostorninskih metrih. Lahko pa je navedena tudi v klaftrah, nasutih metrih ali kubičnih metrih. Enote pomenijo sledeče:

• Prostorninski meter (prm) je primerljiv s kubičnim metrom vzporedno zloženih cepljenih drv. Prostornina med posameznimi poleni je priključena enoti.
• Klaftra je ljudski izraz za zložene metrske cepanice. Klaftre se omenjajo tudi pri malce krajših polenih.
• Nasuti meter (nm3) označuje manjše kose lesa v zaboju prostornine enega kubičnega metra. Tukaj ne gre za lepo zložena polena. Kot pove ime, so samo nasuta. Tako nastanejo delno velike vrzeli med poleni, torej se lahko nasuti meter bistveno razlikuje od kubičnega metra.
• Kubični meter (m3) je najnatančnejša enota lesa. Tukaj vmesne vrzeli med poleni niso vštete. Za izračun tega se določi prostornina okroglega lesa (hlodov) po sekanju. Iz dovolj velikega kosa se nato izračuna kubični meter lesa.

Stroški so odvisni od vrste lesa in stopnje predelave. Metrsko blago je cenejše od pripravljenega lesa. Če les nasekate sami, lahko prihranite še več denarja. Trdi les je bistveno dražji od mehkega.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.

Lesena kritina je narejena iz trdega lesa , kot je bambus ali bangkirai, ali mehkega lesa, kot sta macesen ali duglazija. Poleg tega je na izbiro toplotno obdelan termo les iz jesena ali bora , pa tudi lesu podoben WPC . Te talne plošče so primerne tudi kot balkonska tla.

Zrnatost lesa je raznolika in živahna. Tudi pri močni sončni svetlobi se skoraj ne segreje, ostane pa prijetno topel in je zato enostavno hoditi bos. Vendar pa se nekatere vrste lesa nagibajo k drobljenju. Trdi les je še posebej trpežen. So bolj odporne na vremenske vplive kot iglavci in so odporne na glive in žuželke. Zaradi svojega izvora se pri ocenjevanju življenjskega cikla ne znajdejo ravno tako.

WPC je bolj nedrseč in brez drobcev v primerjavi s čistimi naravnimi materiali. Vendar pa se material bistveno bolj segreje na neposredni sončni svetlobi. Talne plošče iz WPC vizualno spominjajo na lesene deske in so bolj odporne na vremenske vplive od njih. Manjka pa posamezno zrno, zato zahteva manj nege. V nasprotju z naravnimi sodobniki so WPC deske na voljo kot votle komore in masivni profili .

Talne plošče so različnih barv in površinske strukture. Nekateri so na eni strani gladki in na drugi rebrasti, drugi imajo dva profila . Stroški kritine iz trdega in termo lesa so višji od WPC kritine. Poceni alternativa so talne plošče iz lesa iglavcev.

Deske zahtevajo podkonstrukcijo iz kvadratnega lesa, ki jo najprej vgradite na tla balkona. Kasneje boste na to privili talne deske. Pri polaganju tal in polaganju je treba upoštevati minimalni naklon za balkone. Morebitne neravnine v tleh je mogoče ciljno izravnati z vgradnjo podkonstrukcije.