Čiščenje in nega lesene terase

Les je v primerjavi s kamnom ali betonom bolj občutljiv na vremenske razmere. Dež in veter, sonce, sneg in led vsi povzročijo sivenje materiala in lahko ga napadajo dalj časa. Za dolgo življenjsko dobo desk sta torej redno čiščenje in nega vaše lesene terase ključnega pomena.

Vedno je najprej potrebna podlaga, na katero se namesti podkonstrukcija, da lahko nanjo položimo lesene terasne deske. 

Namig: Posamezni koraki lahko v podrobnostih odstopajo od teh navodil. Zato priporočamo, da za vaš osebni projekt upoštevate specifična navodila za polaganje.

Vremenski vplivi in dnevna raba pustijo na leseni terasi svoje sledi: od sivkaste površine (patine) do majhnih razpok na deskah. Čez čas lahko v te razpoke prodre vlaga in ustvari gojišče lesu škodljivih gliv. Temu se lahko izognemo z rednim čiščenjem in poznejšo nego. Z oljem za terase zaščitimo površino pred razpokami in vlago. Material tako ostaja odporen. Na koncu še s premazom osvežimo rjavo barvo lesa, da izgine patina.

Priporočamo temeljito čiščenje in nego lesene terase dvakrat letno: enkrat spomladi, po zimi in pred poletno vročino, in drugič jeseni za priprave na nizke temperature. Površina naj bo pred začetkom čiščenja povsem suha. Najprej z metlo s terase odstranite grobo umazanijo. 

Namig: Pazite na ščetine metle glede na vrsto lesa. Pri mehkih iglavcih, kot macesen ali duglazija, naj bodo ščetine čim mehkejše, da ne poškodujejo desk.

Nato pride v igro vrtna cev: les naj bo ves moker. Po potrebi še lahko na deske s ploskim čopičem enakomerno nanesete odstranjevalec sivine. Po času, priporočenem s strani proizvajalca, sledi še eno čiščenje s krtačo ali metlo.

Namig: Lakiran les pred obdelavo zbrusite s krožnim brusilnikom ali pa staro barvo odstranite z odstranjevalcem.

Zelene obloge na leseni terase ob vlažnem vremenu povečajo verjetnost nesreč. Čim se namreč vlaga ustali na lišajih ali mahu, postanejo deske spolzke. Z odstranjevalcem zelenih oblog se lahko temu tveganju izognete. Poznamo pa tudi domače pripravke in mehanske rešitve za odstranjevanje mahu in lišajev – te so pogosto tudi prijaznejše okolju.

V vedro z vročo vodo napršite nekaj pomivalnega sredstva in vse skupaj premešajte, da se tekočina speni. To mešanico nato velikodušno razporedite po deskah. Moker les očistite z grobo krtačo ali ribarico. Površino nato sperite s čisto vodo.

Tekoče čistilo lahko nerazredčeno nanesete na terasne deske in ga vtrete z ribarico ali krtačo, da odstranite umazanijo in zelene obloge. Po čiščenju teraso temeljito sperite z vrtno cevjo ali zalivalko.

Še en praktičen in cenovno ugoden gospodinjski pripomoček za čiščenje lesenih teras je soda. Ta prašek je naprodaj v drogerijah. Sodo zmešajte z vodo in s krtačo nanesite zmes neposredno na terasne deske, da lažje odstranite skorjasto umazanijo. Počakajte tri ure, da se mešanica vpije in začne delovati, nato pa deske še enkrat v celoti skrtačite in sperite z vodo.

Namig: Ne uporabljajte kislin, kot recimo kis, saj napadajo les in lahko dolgoročno škodijo. 

Raba visokotlačnih čistilnikov ni primerna za vse vrste lesa. Pri določenih iglavcih, kot macesen ali duglazija, so odsvetovani, saj lahko vodni tlak poškoduje terasno površino. Pri trdem lesu, kot bambus, bangkirai ali kepas, pa se umazanija lažje odstrani strojno.

Namig: Naprava z vrtečimi se ščetinami je za čiščenje lesene terase ustreznejša kot naprava s ploskim pršenjem vode.

Če boste uporabljali visokotlačni čistilnik, pazite: najprej namestite nastavek za teraso in izberite nizek vodni tlak. Pri previsokem tlaku in napačnem nastavku se lahko les poškoduje. Vlakna se lahko denimo postavijo pokonci, površina pa postane groba in polna trsk.

Obvezno očistite celotno površino, da bo vsa v enakem barvnem odtenku. Nato se mora terasa sušiti vsaj 24 ur. Tako preprečite ostanke vlage v lesu. Zaradi nje lahko deske namreč pod plastjo olja zgnijejo.

Namig: Z visokotlačnim čistilnikom lahko tudi večino vrtnega pohištva ponovno očistimo do sijaja.

Ob rednem čiščenju je leseno teraso tudi treba negovati. Deske obdelamo z ustreznim oljem, da ne pride do razpok na površini, hkrati pa preprečimo nastanek sive patine.

Če barve materiala ne želite spreminjati, priporočamo transparentno olje. Barvno olje, kot recimo olje z naravnim odtenkom duglazije, močno poudarijo prvoten odtenek lesa.

Ti izdelki gladijo površino desk in jih obdajo z zaščitno plastjo, ki odbija vodo in umazanijo. Zaščitne lazure in laki za les torej niso ustrezni za nego lesenih teras. Zaradi pogoste uporabe postanejo namreč hitro neuporabni.

Zunaj naj bo čim bolj oblačno in čim manj vetrovno, ko boste oljili teraso. Ob takšnem vremenu se bodo lahko izdelki vpili globoko v les. Na močnem soncu se površina namreč prehitro posuši. 

Pri oljenju se lotite po tri do štiri deske naenkrat in nanašajte olje s čopičem ali kratkodlakim valjčkom. Ko se je olje vpilo, postopek ponovite in tako korak po koraku obdelajte celotno površino. Nega lesa naj traja vsaj 24 ur pred naslednjo uporabo terase, da začne učinkovati. 

Namig: Negovalna sredstva na osnovi naravnih olj so zdravstveno neoporečne. Zato so uporabna tudi v notranjih prostorih in pri izdelavi otroških igrač.

Do naslednjega temeljitega čiščenja je dovolj, če deske redno pometete. Pomembno je temeljito odstraniti listje, ptičje iztrebke in ostalo umazanijo, saj lahko razbarvajo les. Če so že nastali trdovratni madeži, jih lahko praviloma odstranite s krtačo in nekaj mila ali s posebnim čistilom za teraso. Če se med letom na deskah pojavijo preperela mesta, te deske še dodatno naoljite. Pri naslednjem temeljitem čiščenju boste tako prihranili čas in delo.

Količina dela z nego je tudi odvisna od izbire lesa za teraso. Deske iz tropskega lesa, kot tik ali bangkirai, so zelo priljubljene. Te malce dražje vrste lesa so odpornejše proti žuželkam in gnilobi. Temna barva prav tako deluje žlahtneje.

Tik in bangkirai brez nege sčasoma osivita, ne izgubita pa na trdnosti. Če vas sprememba barve ne moti, je z nego malo dela. Če se odločite za tak les, pazite pri nakupu, da je certificirano in pridelano trajnostno, kar opazite po žigu FSC.

Terasne deske iz domačega lesa so pogosto ugodnejše in bolj trajnostne. Ustrezna sta recimo tlačno impregnirana smreka ali bor. Tudi duglazija ali macesen sta relativno neobčutljiva na vremenske vplive. A neobdelan domač les se žal ne primerja z dolgoživostjo tropskega lesa. Z določenimi postopki pa se da življenjska doba lesa vseeno podaljšati. 

Les se bodisi potopi v vosek (trajen les) ali se obdela v posebnem postopku (Kebony) z biološkim alkoholom. Alkohol se po sušenju strdi v polimere in znatno podaljša življenjsko dobo lesa. Tretja možnost za daljšo življenjsko dobo pa je toplotna obdelava (termo les).