Nasveti za lepo živo mejo

Nasveti za lepo živo mejo

Živa meja ni le meja zemljišča, ampak lahko prispeva tudi k podobi vašega vrta. Odlično ščiti pred neželenimi pogledi, vetrom in hrupom, obenem pa daje senco. Je prijazna do okolja, saj filtrira prah, umazanijo in izpušne pline, poleg tega pa predstavlja življenjski prostor in vir hrane za mnogo živali.

Izbor, nega in rezanje

  • Zimzelene žive meje

    hecke_piktogramm-1

    Med zimzelene žive meje med drugim sodi tudi navadni lovor, ki očara s svojo rastjo in svetlečimi listi. Najbolje uspeva v polsenci. Ciprese po drugi strani lepše rastejo na soncu. So robustne, dobro prenesejo rezanje in nudijo zaščito pred neželenimi pogledi in hrupom.
    Navadni lovor
    Zraste cca. 2-5 m
    Število rastlin na meter 3-5 kos
    Ciprese
    Višina: 2–5 m
    Število rastlin na meter: 2 kos

  • Nizke žive meje

    hecke_piktogramm-2

    Če si želite nizkorastočo živo mejo, je grmasti petoprstnik prava izbira za vas. Ker v primerjavi z drugimi živimi mejami ne zraste visoko, je rastline z žareče rumenimi cvetovi mogoče prirezati tudi v nizko živo mejo. Grmasti petoprstnik najbolje uspeva v polsenci.
    Grmasti petoprstnik
    Zraste do: 60-150 cm
    Število rastlin na meter: 3-5

     

  • Žive meje, ki izgubijo liste

    hecke_piktogramm-3

    Gaber, bukev, javor in glog spadajo med žive meje, ki pozimi odvržejo svoje liste. Še zlasti v prvih letih je treba paziti, da imajo dovolj vode.

    Gaber in bukev
    Višina rasti: 1,5-3 m
    Število rastlin na meter: 3

    Javor
    Višina rasti: 1,5-4 m
    Število rastlin na meter: 3

    Glog
    Višina rasti: 1,5-3 m
    Število rastlin na meter: 3-4

     

  • Bujna naravna živa meja

    hecke_piktogramm-4

    Bujna naravna živa meja je pravi raj za ptičke. Zahteva sicer več prostora, a manj vzdrževanja kot žive meje, ki jih je treba rezati. Je življenjski prostor za ptičke in ježke, pa tudi vir hrane in prostor za gnezdenje ali skrivališče.
    Primerne rastline
    Robida, gaber, lešnik, ribez, liguster, bukev, bezeg, rakitovec, trnulja, brin, glog in vinika

     

  • Prirezovanje v različne oblike

    Drevnine, kot je pušpan, pridejo do najboljšega izraza šele z dobrim rezom. Prirezana oblika ni le lepa, ampak tudi poskrbi za gosto rastoče liste. Najboljši čas za obrezovanje je še pred 21. junijem. Pušpan takrat že zaključi fazo rasti, obenem pa sonce še ni dovolj močno, da bi ožgalo vršičke. Pušpan je najlažje rezati z vrtnimi škarjami, za večje drevnine pa so najprimernejše škarje za živo mejo.

  • Male umetnine

    Pušpan je z nekaj občutka in potrpežljivosti kar preprosto oblikovati v kroglo ali stožec, zahtevnejše figure pa so že precej večji izziv. Poskusite naslednji trik: v OBI-ju dobite že izdelane modele iz žice. Vejice, ki pokukajo ven, preprosto odrežete, model pa rastlina zaraste. Če ne dobite modela, ki ga želite, ga iz žične mreže ustvarite sami – pustite domišljiji prosto pot.

Zelo priljubljen je pušpan

Uspeva kot prostorastoča rastlina, pa tudi  v koritu na balkonu. Pušpan vedno naredi dober vtis. Ni zahteven, kar zadeva lokacijo in vzdrževanje, prirežemo pa ga lahko v kakršno koli obliko. V preteklosti je bil stalnica na kmečkih vrtovih. Nizke sorte so obdajale gredice, višje pa so kot živa meja ločevale cvetlične vrtičke od zelenjavnih vrtov.